Pri Beletrini tudi biografsko obarvan roman Toneta Partljiča

Knjiga Volna in telo je oris zgodovine in antropologije volne, od prvih pojavov obdelane volne vse do postindustrijskega obdobja in sodobnih kultur. Po besedah urednika zbirke Koda Aleša Štegerja prinaša poglobljen in širok razmislek o pomenu volne in tkanja vse od Homerja do Christiana Diorja. Delo je po njegovih besedah izrazito interdisciplinarno, pisano strokovno v prvem delu, v drugem pa bolj poljudno.

"Začela sem zelo resno zgodovinsko antropološko, na polovici rokopisa pa sem videla, da bo to neskončno nezabavno," je na današnji predstavitvi dejala avtorica Svetlana Slapšak. Zato se je odločila, da v drugim delu na odnos volne in telesa pogleda tudi skozi posamezne primere, ki tega bolj plastično ponazarjajo.

Partljič v tretji knjigi, ki jo je izdal pri Beletrini, romanu z naslovom Pesnica, rekonstruira čas, ko je njegov oče zbolel, sam pa je v tekmi s časom zaključeval pisanje drame Moj ata, socialistični kulak, da bi si jo oče še lahko ogledal.

Pripoved je tako razdeljena na dva dela - ob branju prvega se po besedah avtorice spremne besede Ignacije J. Fridl zdi, da sledimo romanesknemu nadaljevanju Partljičeve drame skozi oči njegovega očeta v poznih letih življenja, drugi del pa prinaša pogled v avtorjevo literarno ustvarjanje dramskega dela. Roman po njeni oceni zato prinaša tudi povsem novo branje enega najbolj prepoznavnih Partljičevih del.

"Pesnica, ki se nam je zdela v Partljičevi mladinski literaturi večna, kot prostor življenja in živosti, v tem romanu postane prostor, ki se poslavlja, mineva in umira," je dejala. Dodala je, da je roman "izredno presunljiv zapis o tem, kako v hitenju skozi vsak dan ne najdemo poti in dialoga do starih in osamljenih ljudi, ki se poslavljajo".

"Zapisal sem nekaj, za kar se nisem zavedal, da je bil cmok, ki je ležal v meni in sem ga ga skozi nosil s sabo," je dejal Partljič. Ob tem je dodal, da je ob raziskovanju osebnega odnosa do svojih staršev, še posebej očeta, na 500 straneh popisal tudi del zgodovine nekega obdobja in kraja.

Pri Beletrini so danes predstavili še prevod romana Stalinove krave, s katerim se je v svetu književnosti uveljavila finska avtorica Sofi Oksanen. Pripoved prepleta zgodbe treh žensk: babice, mame in protagonistke Anne. Vsako na svoj način bistveno zaznamuje zgodovinski trenutek in okolje, v katerem živijo, pa naj gre za socialistično Estonijo po drugi svetovni vojni ali kapitalistično Finsko na začetku 21. stoletja. Ob tem avtorica raziskuje odnose med materami in hčerami ter odnos družbe do ženskega telesa, je izpostavila urednica Špela Pavlič.

Po oceni prevajalke Julije Potrč Šavli je zgodba zelo napeta in osebna, saj avtorica riše vzporednice med svojo zgodbo in zgodbo protagonistke, skozi katero prikaže širši spekter zgodovinskega in družbenega ozadja. "V zgodbi popisuje polpreteklo zgodovino Estonije. Obseda jo odnos med kapitalistično Finsko in komunistično Estonijo, k tej temi se nenehno vrača," je delo finske pisateljica še orisala Julija Potrč Šavli.