Večer v spomin pisatelju Andreju Capudru

Capuder se je rodil leta 1942 v Ljubljani. Diplomiral in doktoriral je na romanskem oddelku Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je nato kot docent in profesor 30 let predaval zgodovino francoske književnosti. Študijsko se je izpopolnjeval v Franciji, na univerzah v Nancyju in Aix-en-Provence.

Že zgodaj je začel pisati poezijo, nato pa se je posvetil prevajanju integralne Dantejeve Božanske komedije in jo po desetih letih končal leta 1972. Zanjo je prejel Sovretovo nagrado, doživela je tri ponatise. Sledili so še drugi prevodi, med drugim Petrarca, Camoes, Teilhard de Chardin, Ernesto Sabato in Kierkegaard.

Nato se je posvetil romanu. Njegov prvenec Bič in vrtavka iz leta 1975 je vzbudil nezaželeno pozornost cenzure takratne države in bil umaknjen iz prodaje. S Slovensko matico je začel intenzivneje sodelovati leta 1977, ko je izšla tako njegova spremna beseda k Bergsonovemu Eseju o smehu in roman Mali cvet, pripoved o ljubezenskih doživetjih in razvoju mladostnika.

V svoji romaneskni trilogiji Rapsodija 20, Iskanje drugega in Reka pozabe, ki je izšla pri Slovenski matici med letoma 1982 in 2005, je izpisal fresko Slovencev v 20. stoletju. Zgodbo je Capuder po navedbah Slovenske matice doživljal osebno - kot minister za kulturo ter kot veleposlanik v Parizu in Rimu. "A kljub svojemu političnemu delovanju je ostal predvsem globok, vnet in iskren prebivalec literarnih prostorov sveta," so zapisali.

Za avtobiografski duhovni potopis Povest o knjigah je leta 2015 prejel Rožančevo nagrado za najboljšo esejistično zbirko leta.

Umrl je lani avgusta, v 76. letu starosti. Bil je eden najbolj vsestranskih slovenskih ustvarjalcev, na ljubljanski Filozofski fakulteti je predaval zgodovino francoske književnosti in bil minister za kulturo v prvi slovenski vladi, so takrat spomnili pri Mohorjevi založbi Celovec. Bil je tudi član evropske Akademije v Salzburgu, odlikovan je bil s francosko legijo časti in z italijanskim viteškim križcem.