misliV Beogradu razstava o filmu Bitka na Neretvi
Beograd, 23. novembra - Ob 50. obletnici nastanka filma Bitka na Neretvi režiserja Veljka Bulajića so v Filmski galeriji Kulturnega centra Beograd odprli dokumentarno razstavo z naslovom Pot do svobode mora biti jasna. Avtorica Maja Medić je gradivo pridobila iz arhivov muzeja filmskega arhiva oz. Jugoslovanske kinoteke, časopisa Borba in srbske tiskovne agencije Tanjug.
Srbija.
Srbska prestolnica Beograd.
Foto: Tanjug/STA
Arhiv: Tanjug/STA
Kot je povedala avtorica ob odprtju razstave, ki bo na ogled do februarja, je želela antologijski film prikazati z več zornih kotov. Med drugim so predstavljeni igralci iz filma kot tudi vrsta statistov. Obenem je zbrala tudi več novinarskih člankov, ki opisujejo vzdušje, ki je nastalo po premieri filma, je njene besede povzel Tanjug.
Kot je spomnil direktor Jugoslovanske kinoteke Jugoslav Pantelić, je bil film Bitka na Neretvi veliki vojni spektakel in največja produkcija na območju nekdanje Jugoslavije. Proračun filma je bil za takratne jugoslovanske razmere nezaslišano visok, saj je znašal kar 12 milijonov dolarjev.
Po mnenju filmskega kritika Miroljuba Stojanovića je film pomemben tudi v današnjem času vzpona fašističnih gibanj po Evropi. Film v svet pošilja sporočilo o herojskem uporu proti nacističnemu okupatorju.
Naslov razstave - v izvirniku Put do slobode mora biti čist - si je avtorica sposodila pri izjavi filmskega lika Ivana, ki ga je upodobil Lojze Rozman, še piše Tanjug.
Bitko na Neretvi si je po vsem svetu ogledalo več kot pol milijarde ljudi, vse od od Kambodže do Peruja. Leta 1970 je bil nominiran za oskarja za najboljši tujejezični film.
Epski spektakel podrobno predstavi znamenito bitko za ranjence, v kateri je med 2. svetovno vojno Tito s spretnim manevriranjem podkuril okupatorju in domačim izdajalcem.
Film odlikuje tehnična dovršenost, neusmiljena krutost pri prikazovanju vojnih grozot in izjemna igralska zasedba: Orson Welles, Yul Brynner, Hardy Krüger, Silva Koščina, Franco Nero, Sergej Bondarčuk, Milena Dravić, Pavle Vuisić, Ljubiša Samardžič, Miha Baloh in drugi. Produkcijo so podprle nekdanja Jugoslavija, ZDA, Zvezna republika Nemčija in Italija.