Na beneškem bienalu našteli 600.000 obiskovalcev

Baratta je ob zaključku bienala spomnil, da letos mineva 21 let, odkar je bienale dočakal temeljito prenovo in nato prav pod njegovim vodstvom zaživel v današnji podobi. Letošnja izdaja nas je po njegovih besedah spodbujala, da na dogodke vedno pogledamo v vsej njihovi kompleksnosti, kar je pomembno v časih, ko vse prevečkrat prevlada poenostavljanje, ki izvira iz konformizma in strahov.

Sicer pa je bil v zadnjih dveh desetletjih po njegovih besedah eden od ciljev bienala tudi izboljšati interakcijo med obiskovalci in umetniškimi deli, vloga bienala pa je bila razumljena kot vloga institucije, ki je predana promociji svobodne, odprte in samozavestne družbe.

Na glavni razstavi pod kuratorstvom Ralpha Rugoffa je letos sodelovalo 79 umetnikov z vsega sveta. Bienale je poleg tega vključeval 90 nacionalnih predstavitev, od tega 30 v paviljonih v Giardinih, 25 v Arzenalu in 35 na različnih lokacijah po mestu. Prvič so se letos v nacionalnih paviljonih predstavile Gana, Madagaskar, Malezija in Pakistan.

Ob zaključku bienala so organizatorji sporočili še nekaj številk: natančno število obiskovalcev je bilo 593.616, od tega mladi do 26 leta starosti predstavljajo 31 odstotkov. Kar 34.858 mladih se je udeležilo izobraževalnih aktivnosti, 29.347 odraslih in skupin pa se je udeležilo vodenih ogledov. Dnevno so v povprečju našteli 3430 obiskovalcev.

Slovenski paviljon, v katerem se je predstavil Marko Peljhan z delom Here we go again...System 317, je bil eden od paviljonov, ki so jih poškodovale poplave. Kot so sporočili iz Moderne galerije, ga je voda je poškodovala do te mere, da je bil zadnje dni zaprt.

V ospredju Peljhanovega projekta je bilo hipersonično plovilo, v katerem so si obiskovalci lahko postavljali vprašanja, povezana s trenutnim ekološkim in političnim stanjem na planetu, in iskali odgovore nanje. Projekt je del Peljhanove serije Resolucija, ki obsega 20-letni ciklus del.

Umetniško delo je nastalo v sodelovanju z arhitekturnim birojem Trošt&Krapež in stalnimi sodelavci Zavoda Projekt Atol. Kustos predstavitve v Benetkah je bil Igor Španjol, komisarka pa direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac.

Projekt je po podatkih Moderne galerije uspešno predstavljal Slovenijo na bienalu. Bil je tudi medijsko odmeven, med drugim je spletna platforma The Art Newspaper uvrstila predstavitev Republike Slovenije med pet najboljših paviljonov v Arzenalu.