SKS: Zaključek sejma s podelitvijo nagrade Fabjana Hafnerja prevajalcu Alešu Košarju

V izjavi za STA je Košar glede izzivov pri prevajanju in oblikovanju dobrega prevoda v polju strokovne literature zapisal, da "gre za usklajenost z zgodovinsko prevajalsko tradicijo, terminološko ustreznost, jezikovno subtilnost, ohranjanje razlik, ne-olajševanje besedila, nevsiljevanje vnaprejšnjih tez in konceptov, ki se v tekstu ne izkazujejo".

Letošnjo strokovno žirijo za nagrado za izjemen prevod zadnjih treh let iz nemškega v slovenski jezik so sestavljali prevajalka Irena Samide, slovenska zgodovinarka in prevodoslovka Tanja Žigon ter prevajalec Brane Čop. Izbirali so med devetimi prevodi - dva prevoda sta bila iz področja otroške in mladinske literature, trije iz humanistike oziroma družboslovja in štirje iz leposlovja.

Nagrajeni prevod je izšel leta 2017 pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete in vključuje Heideggerjeva predavanja iz let 1951 in 1952. V obrazložitvi komisije piše, da poskuša nemški filozof v njih podati temeljni bitnozgodovinski, dvotirni premislek, ki izhaja iz samega, kot prevaja Košar, mislenja: kaj sploh pomeni misliti in kaj mislenje historično nalaga človeku.

S svojo prevajalsko mojstrovino Košar postavlja terminološke temelje za prevajanje Heideggerja v slovenščino, in sicer tako, da pri tem, kot pravi Dean Komel v svoji spremni besedi, "izstopijo pomenske možnosti nemške ubeseditve". "Slovenska poubeseditev pri tem ne zgolj zastopa nemške ubeseditve, marveč vzporedno sama vstopa v smiselno upovedovanje, ki bolj izrazi, kot pa odraža tisto, kar je ubesedeno v izvirniku - ravno tako kot prevod," je še zapisal Komel.

Košarjev avtonomni besedilni svet odseva razkošno ustvarjalnost, obenem pa se vsake sintagme, vsake misli, vsakega prevajalskega oreha loti s skorajda forenzično natančnostjo. Opravka imamo s pre-vodom, edinstveno govorico filozofije, je še zapisano v obrazložitvi nagrade.

V Celju rojeni Aleš Košar (1964) je študiral filozofijo in primerjalno književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti. Sledili so prevodi za različne publikacije in založbe. Leta 2010 je doktoriral je z delom Filozofsko-teoretske in kulturno-zgodovinske osnove Heideggrove obravnave izvora umetniškega dela. Posveča se prevajanju znanstvenih monografij s področja fenomenologije, nemške klasične filozofije in romantike.

Nagrado Fabjana Hafnerja, ki želi izmenjaje odlikovati izjemne prevajalce iz slovenščine v nemščino in obratno, podeljujejo Goethe-Institut Ljubljana, Literarisches Colloquium Berlin (LCB), Musil-Institut, nemško veleposlaništvo v Sloveniji in zvezna dežela Koroška. Nagrada je poimenovana po prevajalcu, pesniku in literarnemu zgodovinarju Fabjanu Hafnerju (1966-2016).

Prvič je bila nagrada podeljena leta 2017 za izjemen prevod iz nemškega v slovenski jezik, leta 2018 pa nagrada za izjemen prevod iz slovenskega v nemški jezik. Letošnja nagrada zajema enomesečno štipendijo za delo na rezidenci Literarisches Colloquium Berlin, denarno nagrado v višini 4000 evrov in branje s pogovorom v Musil-Institutu.