Slovenija 29.11.2019 13:31

V Narodnem muzeju Slovenije odprli razstavo Najstarejše zgodbe s stičišča svetov

Ljubljana, 29. novembra - V Narodnem muzeju Slovenije so opoldne odprli novi del stalne razstave Zgodbe s stičišča svetov. Z Najstarejšimi zgodbami s stičišča svetov odstirajo najbolj oddaljeno in skrivnostno preteklost ozemlja Slovenije, ki jo izpričujejo arheološke najdbe od starejše kamene do bronaste dobe.

Ljubljana.
Prirodoslovni muzej Slovenije.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Kot je na novinarski konferenci pred odprtjem razstave povedala direktorica muzeja Barbara Ravnik, z Najstarejšimi zgodbami zaključujejo novo stalno postavitev arheoloških zbirk v muzeju pod skupnim naslovom Zgodbe s stičišča svetov. Na njej je posebno mesto dobilo tudi najstarejše glasbilo na svetu, znamenita neandertalčeva piščal iz Divjih bab, eksponat, na katerega so v muzeju še posebej ponosni in ki je zagotovo mejnik v zgodovini človeka v svetovnem merilu.

Celoten projekt je po njenih besedah trajal sedem let. Prvo razstavo so odprli leta 2014, ob praznovanju 2000-letnice Emone. Rimskim so nato sledile še srednjeveške in železnodobne zgodbe. Razstavo je soustvarjala zelo široka ekipa sodelavcev muzeja, še posebej pa so zaslužni sodelavci z oddelkov za arheologijo ter za restavriranje in konserviranje, saj so "glavni igralci" na razstavi seveda predmeti, dediščina, ki jim je bila zaupana in za katero so poklicani, da optimalno skrbijo, je poudarila direktorica muzeja.

Na razstavi bo obiskovalec spoznal življenje paleolitskih nomadskih lovcev in nabiralcev, spremljal stalno poselitev ozemlja Slovenije in začetek pridelovalnega gospodarstva v mlajši kameni dobi ter sledil velikim spremembam, ki so jih prinesli bakreno- in bronastodobni metalurški dosežki.

Matija Turk, ki je pripravil paleolitski in mezolitski del razstave, je izpostavil, da Narodni muzej Slovenije hrani največjo zbirko paleolitskih najdb v Sloveniji, zato je bil izbor kar težaven. Na razstavi je želel zajeti vsa paleolitska obdobja, ki so bila zastopana na ozemlju Slovenije, preko prikaza orodij pa gledalcem podati tudi informacijo, na kakšen način so jih izdelovali in uporabljali. Med eksponati je ob piščali iz Divjih bab izpostavil še koščene konice iz Potočke zijalke.

Po besedah soavtorja razstave Petra Turka tudi mlajša obdobja - mlajša kamena, bakrena in bronasta doba - izkazujejo številne presežke na ozemlju Slovenije. Med eksponati je izpostavil figuraliko iz 3. tisočletja pr.n.št., zlata blejska našitka in orožje iz pozne bronaste dobe iz Ljubljanice. Kot je še povedal, razstava Zgodbe s stičišča svetov tako sedaj ponuja vpogled v celotno prazgodovino in zgodnjo zgodovino poselitve Slovenije, od več kot 100.000 let starih prvih dokumentiranih sledov poselitve neandertalca do visokega srednjega veka. Kot vsa arheološka obdobja so tudi prazgodovino predstavili v obrazstavnem katalogu v slovenski in angleški različici.

Vodja projekta Zgodbe s stičišča svetov in oblikovalec razstav Gorazd Lemajič pa je izpostavil, da so za vse štiri razstave uspeli pridobiti nove vitrine, v katerih eksponatom omogočajo varno okolje. Poslopje narodnega muzeja je staro že 130 let in njegovi zidovi ne morejo zaustaviti zunanjih vplivov, nihanja vlage in temperature pa negativno vplivajo na eksponate.