Ob prelomu leta: Začetek prenove Plečnikovega stadiona neznanka

Zemljišča ob Fondovih blokih

Od leta 2009 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani poteka postopek zaradi zemljišča ob Fondovih blokih, ki ga je Mestna občina Ljubljana (Mol) vložila v projekt gradnje stadiona. V njem naj bi odločili, ali je zemljišče res last občine ali pa gre za pripadajoče zemljišče, kar trdijo stanovalci Fondovih blokov, ki nasprotujejo pozidavi zelenice ob blokih. Kot je povedala Anja Markovič, pričakujejo, da bo sodišče v naslednjem letu izdalo odločbo in upajo, da pritožba ne bo potrebna.

Na Mol so za STA pojasnili, da pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani potekata dva postopka. Eden je na prvi stopnji odločanja; sodna izvedenka je julija izdelala izvedensko mnenje, ki so ga prejeli v septembru. Nanj so podali pripombe, zdaj čakajo na odgovor. V drugem sodna izvedenka še ni izdelala izvedenskega mnenja, z Mol pa so avgusta sodišču sporočili, da se ne strinjajo s podaljševanjem roka za izdelavo. "Kdaj bosta postopka končana, se ne da napovedati," so zapisali.

Predstavnica stanovalcev Fondovih blokov Karmen Stariha je ob tem za STA povedala, da je sodna izvedenka v zvezi z parcelo št. 312, na kateri prebivalci Fondovih blokov že več kot 80 let obdelujejo svoje vrtove, ugotovila, da parcela pripada njim. To je ugotovil tudi že prvi sodni izvedenec.

Glede na to, da sta že dve izvedenski mnenji potrdili, da so vrtovi na severni strani Plečnikovega stadiona skupno pripadajoče zemljišče naselja in da obstaja tudi gradbeno dovoljenje iz 30. let minulega stoletja, na katerem so vrtovi vrisani kot del gradbene parcele naselja, je mogoče pričakovati, da bo tako odločilo tudi sodišče, je dodala.

Kot je še povedala, so vrtovi ob Fondovih blokih edini urbani vrtovi v Ljubljani, ki so bili predvideni že v gradbenem načrtu naselja. Predstavljajo edinstveno krajinsko-arhitekturno dediščino ter se z vsemi svojimi značilnostmi postavljajo ob bok naprednim arhitekturnim rešitvam v številnih evropskih mestih od časa pred drugo svetovno vojno pa vse do danes.

Plečnikov stadion kandidat za uvrstitev na seznam najbolj ogroženih primerov kulturne dediščine Europe Nostre

Prebivalci Fondovih blokov oziroma Civilna pobuda za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki projektu BŠP nasprotujejo tudi zato, ker, kot pravijo, ne gre za obnovo Plečnikovega stadiona, ampak za njegovo prezidavo ter popolno uničenje njegove avtentičnosti in integritete. Poleg tega je projekt BŠP za to lokacijo po njihovem mnenju predimenzioniran.

Plečnikov stadion se je v decembru tudi uvrstil med 14 primerov evropske kulturne dediščine, od katerih se jih bo sedem uvrstilo na seznam najbolj ogroženih mreže organizacij za zaščito kulturne dediščine Europa Nostra.

Na razpis za vključitev v program Europe Nostre in Inštituta Evropske investicijske banke, naslovljen 7 najbolj ogroženih, je Plečnikov stadion prijavilo Društvo arhitektov Ljubljana. Kot so zapisali, so nominacijo pripravili, ker si prizadevajo za ohranitev in ponovno uporabo stadiona v njegovi izvirni obliki. Sedem izbrancev, ki bodo uvrščeni na seznam najbolj ogroženih primerov evropske kulturne dediščine, bo znanih marca 2020.

Zgodba projekta BŠP ima že dolgo brado

Zgodba projekta BŠP sega v leto 2007, ko je Pečečnikova družba GSA v partnerstvu z Mol in Olimpijskim komitejem Slovenije (OKS) ustanovila gospodarsko družbo BŠP, ki je pripravila skupni projekt prenove Plečnikovega stadiona.

Januarja 2008 je družba stadion zaprla, leta 2009 pa je bil za projekt prenove stadiona na natečaju izbran berlinski biro GMP. Kulturnovarstveno soglasje je pravnomočno od marca 2011.

Zgodba s pridobivanjem okoljevarstvenega soglasja sega v leto 2010, ko je družba BŠP na Agencijo RS za okolje (Arso) vložila vlogo za izdajo soglasja. Arso je konec maja 2012 okoljevarstveno soglasje izdal, a so se nanj pritožili stranski udeleženci, zato je ministrstvo za kmetijstvo še istega leta okoljevarstveno soglasje odpravilo ter zadevo vrnilo Arsu v ponovni postopek in odločanje.

Nazadnje je Arso okoljevarstveno soglasje v ponovnem postopku izdal aprila 2017, vendar ga je ministrstvo za okolje in prostor zaradi pritožb novembra istega leta odpravilo in zadevo vrnilo na Arso v ponovno odločanje.

Lani decembra je družba BŠP pri ministrstvu za okolje in prostor podala zahtevo za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja za projekt BŠP, ki jo je maja dopolnila. V integralnem postopku sta združena postopek presoje vplivov na okolje ter postopek izdaje gradbenega dovoljenja.

Ker se zadeva vleče že toliko let, so ljubljanski mestni svetniki primorani tudi podaljševati družbeno pogodbo BŠP. Nazadnje je mestni svet sklep o podaljšanju družbene pogodbe sprejel 23. septembra, pogodba pa je podaljšana do jeseni 2022, so za STA še pojasnili na Mol.

A če prihodnje leto družba BŠP ne bo pridobila gradbenega dovoljenja za projekt na območju Plečnikovega stadiona, bo OKS po besedah njegovega predsednika Bogdana Gabrovca prekinil sodelovanje z Mol in Pečečnikom, je poročal Dnevnik. Kot je še povedal Gabrovec, bo najpozneje maja prihodnje leto jasno, ali bo ministrstvo gradbeno dovoljenje izdalo.