Ob prelomu leta: Piran v pripravah na obletnico najslavnejšega meščana Tartinija

Iz biografije

Giuseppeja Tartinija so 8. aprila 1692 krstili v cerkvi sv. Jurija v Piranu in ta datum sprejeli za dan njegovega rojstva. Rodil se je očetu, ki se je na današnjo slovensko obalo preselil iz Firenc kot trgovec, in materi, potomki ene najstarejših plemiških družin v Piranu. V tem obmorskem mestecu je pridobil prva znanja, nato pa je odšel na študij prava v Padovo. Še ne dvajsetleten se je poročil z varovanko padovanskega nadškofa, zaradi česar je moral zbežati iz mesta.

Zatekel se je v samostan v Assisi, kjer je intenzivno študiral violino in osnove kompozicije ter raziskoval zakonitosti akustike. Po vrnitvi v Padovo je bil imenovan za prvega violinista in koncertnega mojstra v baziliki sv. Antona, kjer je deloval večino življenja. Ustanovil je tudi violinsko šolo, ki so jo obiskovali učenci iz vse Evrope. Ali se je še kdaj vrnil v Piran, ni znano, imel pa je redno korespondenco s člani družine. Umrl je v Padovi 26. februarja leta 1770.

Na izoblikovanje njegovega kompozicijskega sloga je vplival baročni skladatelj Arcangelo Corelli, zaradi različnih okraskov in pogoste rabe trilčkov pa ga glasbeno zgodovinopisje prišteva med rokokojske skladatelje. Zapustil je približno 130 violinskih koncertov in številne sonate za violino, med katerimi je najbolj znana Vražji trilček, ki jo je po legendi napisal, ko mu jo je v sanjah zaigral vrag. Zapustil je tudi nekaj teoretičnih razprav o načelih glasbene harmonije, s katerimi je vplival na razvoj violinske tehnike in glasbe nasploh.

Na slavnega meščana v Piranu opozarja več znamenitosti

V Piranu so po svojem najslavnejšem meščanu poimenovali osrednji trg, ki je nekdaj služil kot mandrač oziroma pristanišče za ribiške čolne, na njem pa od leta 1896 stoji tudi njegov bronasti kip z violinskim lokom v roki, delo beneškega kiparja Antonia Dal Zotta. V neposredni bližini se je ohranila tudi rojstna hiša, v kateri ima sedež Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran.

V prvem nadstropju hiše je urejena Tartinijeva spominska soba s predmeti, ki jih je umetnik zapustil družini Tartini. Med najbolj dragocenimi eksponati, ki so na ogled javnosti, so posmrtna maska, violina, črtalnik, bakrorez z upodobitvijo Tartinijevih sanj in Tartinijev portret v olju, med rokopisnim gradivom so tudi njegova pisma. Več njegovih dokumentov, med njimi tudi rokopisne glasbenoteoretske spise, pa hrani piranski arhiv, enota Pokrajinskega muzeja Koper.

V čast velikemu virtuozu v mestu že vrsto poletij pripravljajo Tartinijev festival, mednarodni festival komorne glasbe, ki poteka v akustičnem križnem hodniku minoritskega samostana. Po njem so poimenovali tudi gledališče.

Ob obletnici

V Piranu ob prihajajoči obletnici skupaj z različnimi društvi, organizacijami in zainteresiranimi posamezniki pripravljajo številne kulturne in povezovalno-izobraževalne dogodke. Organizaciji so se že pridružili Občina Piran, Pomorski muzej Sergej Mašera, Tartini festival, Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran, Turistično združenje Portorož, Društvo za geografske in zgodovinske študije Piran, oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Italijanska unija in Univerza na Primorskem.

"Organizacijski odbor še vedno prejema prošnje ter pobude o sodelovanju, tako iz naših krajev kot tujine, od Italije do Kitajske. Praznovanje se ne bo osredotočilo le na en sam dogodek, obletnico umetnikove smrti februarja, ki jo bomo seveda primerno obeležili, temveč bomo nizali kreativne perlice skozi vse leto 2020, pri čemer bo njihova rdeča nit znanstveni in umetniški opus maestra," so za STA sporočili iz piranske občine.

Za januar so napovedali tudi novinarsko konferenco, na kateri bodo "razgrnili tančico skrivnosti in širšo javnost s pomočjo novinarjev povabili, da si vsak po svojem okusu izbere dogodek, na katerem bo podoživel Tartinijevo vsestranskost".

Znano pa je že, da bo 16. in 17. oktobra v Ljubljani in Piranu potekal mednarodni znanstveni simpozij, ki ga pripravlja Slovensko muzikološko društvo v sodelovanju z muzikološkim oddelkom Filozofske fakultete, Muzikološkim inštitutom ZRC SAZU in Skupnostjo Italijanov Giuseppe Tartini Piran. Obletnica po mnenju društva ponuja priložnost za ponovni premislek o študijah njegovega življenja in dela, ki so bile v preteklosti že napravljene, pa tudi za obravnavo tem, ki so doslej ostajale v ozadju. Po napovedih bo simpozij v ospredje postavil Tartinijevo glasbenoteoretsko misel in njegovo skladateljsko ustvarjalnost.

"Ko so Tartiniju leta 1896 v Piranu postavili spomenik, je bil v enem od priložnostnih zapisov označen kot 'umetnik in znanstvenik evropskega slovesa, ki mu ni para'. Glasbenikov, ki so se v zgodovino zapisali kot izjemni skladatelji in kot prodorni glasbeni teoretiki, v resnici ni bilo veliko. (...) Ker je bila Tartinijeva glasba - tudi spričo Tartinijevih razvejanih pedagoških aktivnosti - še v času skladateljevega življenja poznana po vsej Evropi, jo velja opazovati tudi v širšem evropskem okviru. Širok odmev so prav tako doživela skladateljeva glasbenoteoretska dela," so zapisali pripravljavci simpozija.