Ob prelomu leta: Nataša Bučar ob 25-letnici SFC o uvidih in izzivih za slovenski film

Rojstvo Filmskega sklada RS sega v april leta 1994, ko je bil v uradnem listu objavljen zakon o filmskem skladu, uradno pa je sklad začel delovati 1. januarja 1995. Filmski sklad je bil ustanovljen za izvajanje nacionalnega kulturnega programa v delu, ki pokriva filmsko proizvodnjo in reproduktivno kinematografijo ter izvajanje filmskih festivalov in podeljevanje strokovnih nagrad za področje kinematografije.

Leta 2002 je začel Filmski sklad RS delovati po zakonu o javnih skladih, leta 2010 pa se je statusno preoblikoval v javno agencijo in se preimenoval v Slovenski filmski center (SFC). Pomembna naloga slovenskega filmskega centra je predstavitev slovenskih filmov po svetu. SFC je v zadnjih 25 letih sofinanciral produkcijo 227 filmov, od tega 61 manjšinskih koprodukcij.

Kaj bi določili kot pomembne mejnike delovanja SFC, oz. nekdanjega filmskega sklada, v zadnjih 25 letih?

Slovenija je bila med t.i. državami nove Evrope prva, ki je kmalu po osamosvojitvi ustanovila samostojno institucijo za film. Bili smo zgled vsem državam v regiji. Veliko prelomnico je pomenilo preoblikovanje Filmskega sklada RS v javno agencijo leta 2010. Tedaj je med drugim financiranje filma postalo subvencija in ne več investicija, kot je to veljalo v preteklih letih, ko je filmski sklad v deležu sofinanciranja ohranjal lastniški delež na filmu. Bistveno se je posodobilo tudi upravljanje agencije, pri čemer je zakon določil, da so v svetu agencije zastopani predvsem predstavniki filmske stroke ter strokovnih inštitucij s področja filma.

Žal pa se je v istem času, ob posodobitvi zakona, ki ureja delovanje filmske inštitucije, drastično zmanjšalo tudi financiranje področja filma, in sicer so sredstva za filmsko področje padla za 40 odstotkov in se še danes, po devetih letih, niso vrnila na tedanjo raven. Ta padec sredstev je precej zaznamoval področje filma, saj je omejil njegov intenzivni razvoj, na drugi strani pa je potisnil slovenske producente v intenzivnejše pridobivanje sredstev za nacionalne filme v tujini, s pomočjo koprodukcijskih sodelovanj, ki so v posameznih letih predstavljala tudi do 30 odstotkov vseh finančnih sredstev za slovenski film.

Naslednja novost, ki je po več letih pomenila mejnik na področju AV ustvarjanja, je bila uvedba ukrepa 25-odstotnega denarnega povračila za privabljanje tujih produkcij k snemanju v Sloveniji. Ukrep je pričel delovati v letu 2017. S tem so se povečala tuja vlaganja v AV sektor Slovenije, kar je filmskim delavcem omogočilo nove priložnosti za delo in bogatenje dragocenih izkušenj.

Kot ste omenili, so se slovenski filmski ustvarjalci zaradi pomanjkanja sredstev v Sloveniji primorani ozirati na tuje. So še kakšni razlogi za to, da so mednarodne koprodukcije zadnja leta v porastu?

Mednarodne koprodukcije slovenskih producentov so najzanesljivejši način, da slovenski filmi bolje krožijo po festivalih in drugih mednarodnih platformah. S tem se krepi vidnost slovenskega filma v tujini, ustvarjalci in avtorji na ta način povečujejo svoja znanja, pridobivajo dragocene izkušnje v stiku s produkcijsko močnejšimi (bogatejšimi) državami. Tako naši poustvarjalci in tehnični strokovnjaki spoznavajo nove tehnične prijeme in najnovejšo tehnologijo, našim filmskim avtorjem pa omogoča delo s številnimi strokovnjaki iz tujine. Nenazadnje se s tem krepi tudi ustvarjalna in strokovna samozavest.

Primer dobre prakse koprodukcijskega sodelovanja je tudi letošnji zmagovalec Festivala slovenskega filma Zgodbe iz kostanjevih gozdov, pri katerem so v ekipi slovenskega režiserja Gregorja Božiča sodelovali ustvarjalci iz kar 16 različnih držav.

Kako boste obeležili 25 let delovanja SFC v letu 2020?

Posebnih obeležitev 25-letnice ne načrtujemo. Nedavno sem na srečanju z direktorji filmskih centrov iz regije ugotovila, da bo leto 2020 za prav vse priložnost za posodobitev zakonodaje, ki ureja filmsko in AV področje. Prav gotovo vzrok tiči tako v potrebni implementaciji evropske direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah kot tudi v tem, da gre za področje, ki se nenehno spreminja in zahteva veliko fleksibilnosti in posodobitev.

Kateri pa so ključni poudarki strategije delovanja SFC za obdobje 2020-2024?

Vizija SFC v prihajajočem obdobju 2020-2024 je doseči transparenten in sodoben sistem, katerega rezultat bo trajnostno delujoče in stabilno filmsko okolje. Strategija izhaja iz dejstva, da so filmska in avdiovizualna dela ena najbolj razširjenih umetnostnih, kulturnih, družbenih, razvedrilnih in industrijskih fenomenov našega časa, pogosto opredeljena s pojmom "civilizacija podobe". Za sodobnega gledalca predstavljajo gibljive slike eno najpomembnejših soočanj s poglavitnimi elementi sodobne, vse bolj vizualizirane kulture življenja. So neizpodbitno pričevanje o zgodovini 20. stoletja in istočasno ustvarjajo najpomembnejšo obliko izraza in komunikacije v 21. stoletju.

Izredno hiter razvoj digitalne tehnologije spreminja načine filmske produkcije, veča dostopnost filmskih in avdiovizualnih vsebin ter hkrati spreminja navade gledalcev oziroma uporabnikov AV vsebin. Te spremembe zaradi vse bolj digitaliziranega mednarodnega okolja močno vplivajo na ponudbo in na načine posredovanja filmskih in avdiovizualnih del slovenskemu gledalcu na novem digitalnem trgu. Fleksibilnost in hitro odzivanje na te spremembe je zato ključno v delovanju in izvajanju nalog agencije in poslanstva, zaradi katerega je bila ustanovljena.

Strategija 2020-2024 je usmerjena predvsem k omogočanju ustreznih pogojev za filmsko dejavnost, pri čemer je bistveno, da se zagotovi primerno financiranje za delovanje agencije in za uresničevanje njenih zakonsko opredeljenih nalog.

V skladu z navedenimi izzivi in mednarodnimi trendi si agencija zastavlja štiri prednostne cilje: prenovo in posodobitev sistema odločanja o nacionalnem filmskem programu; kulturno raznoliko letno filmsko produkcijo, profesionalizacijo filmskega okolja in razvoj talentov; povečanje dostopnosti filmskih vsebin in razvoj občinstev ter učinkovitejšo promocijo in trženje slovenskega filma v mednarodnem okolju. Podpora filmski ustvarjalnosti se bo v prihodnjem obdobju natančneje osredotočila na tri stebre različnih zvrsti filmskega izražanja - na igrani, dokumentarni in animirani film vseh dolžin.