Ob prelomu leta: Deset let od ustanovitve Art kino mreže Slovenije

Že med začetnimi zavezami združenja je bilo povezovanje kinematografov in povezovalcev kakovostnega umetniškega filma. Združenje je imelo v dosedanjih letih delovanja pomembno vlogo pri digitalizaciji art kinematografov, profesionalizaciji filmskega kadra, pri širjenju filmske kulture in dvigu zavedanja o pomenu gledalca ter pri uvedbi programov filmske vzgoje tako v sklopu kulturnih ustanov in kinov kot v sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami, so povedali na srečanju združenja v sklopu 30. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala (Liffa). Člani mreže so povezani tudi v mednarodna združenja, kakršno je Europa Cinemas.

Pri premiku mejnikov v desetletju združenja je zelo pripomogel ljubljanski mestni kino Kinodvor z organizacijo mednarodnih strokovnih srečanj in konferenc, ki so vedno pustile pomembne učinke in sledi v razvojnih korakih mreže - od revitalizacije mreže in digitalne prenove art kinov, preko inovativnih programov in novega razumevanja kinematografov kot ustvarjalnih kulturnih in družabnih središč do nove nacionalne strategije filmske vzgoje in medresorskega povezovanja kulturnih in izobraževalnih institucij, so zapisali v združenju. Kinodvor beleži tudi dober obisk, ki od leta 2012 znaša okoli 120.000 gledalcev letno, za leto 2018 pa je bil med kini, člani Europa Cinemas, nagrajen z nagrado za najboljše programiranje.

Art kino mreža je v procesu oblikovanja strategije delovanja med letoma 2020 in 2025. V novi strategiji bodo v ospredju zagotavljanje ustrezne tehnične opreme vsem članom mreže, kar zadeva tako zagotavljanje nove digitalne opreme kot tudi obnovo že obstoječe, nadgradnjo programov filmske vzgoje in medsektorskega sodelovanja med kulturo in izobraževanjem ter krepitev strokovnega kadra in delovanja same art kino mreže, je za STA ob novembrskem srečanju dejala nekdanja direktorica Kinodvora in strokovna sodelavka združenja pri snovanju strategije Nina Peče Grilc.

Glede prihodnjega delovanja Art kino mreže Slovenije v združenju opozarjajo, da so še posebej alarmantne potrebe po zagotavljanju ustrezne tehnične opreme kinodvoran in strokovnega kadra na področjih programa, tehnike in filmske vzgoje. "Art kino mreža Slovenije ima ambiciozne cilje za prihodnje obdobje, vendar pa opozarja na odgovornost lokalnih in nacionalne kulturne politike pri zagotavljanju pogojev za kontinuirano delovanje kinov in mreže ter kakovostnih programov za razvoj filmske kulture v posameznih lokalnih skupnostih kot tudi v Sloveniji nasploh," še piše v sporočilu za javnost.

Med aktualnimi temami v združenju sta iniciativi, da bi se Art kino mreži Slovenije v prihodnjem obdobju pridružila tudi kinematografa v Murski Soboti in Mariboru. Zanimivo je, da v mestih, kjer nimajo kinodvoran, člani mreže projekcije organizirajo kar v kulturnih domovih ali drugih za projekcije primernih prostorih. Tako je denimo v Cerknici, Krškem, Novi Gorici, Radovljici, Trbovljah in Zagorju. Jure Matičič, podpredsednik združenja in vodja Mestnega kina Domžale, ki deluje v sklopu lokalnega kulturnega doma, je presodil, da so predstavniki občin "odkrito in upravičeno ponosni na delovanje kinematografov v svojih lokalnih skupnostih, saj njihova občinstva predstavljajo večinoma večji delež občinstva njihovih kulturnih ustanov".

Ob deseti obletnici delovanja v Art kino mreži Slovenije v prihodnjem letu pripravljajo obširen program v organizaciji članov, s slavnostno akademijo pa bodo jubilej obeležili marca. Združenje je bilo ustanovljeno 5. marca leta 2010.