V Narodnem muzeju Slovenije razstava o tisočletjih metalurgije na Slovenskem
Ljubljana, 9. decembra - V Narodnem muzeju Slovenije bodo v torek ob 18. uri odprli razstavo Ko zapoje kovina: Tisočletja metalurgije na Slovenskem. Razstavo so pripravili tudi v sklopu praznovanj 100-letnice Univerze v Ljubljani z namenom, da bi opozorili na v javnosti pogosto prezrto vlogo metalurgije na Slovenskem, ki sega več kot pet tisočletij v preteklost.
Zamisel za razstavo v atriju Narodnega muzeja Slovenije se je porodila ob visokem jubileju univerze na pobudo oddelka za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniške fakultete (NTF), kjer letos beležijo tudi 100. obletnico fakultete in 80-letnico oddelka za metalurgijo.
Kot so povedali na današnji predstavitvi razstave, ima pridobivanje in obdelovanje kovin v slovenskem prostoru zelo razgibano zgodovino, korenine tega izročila pa segajo več kot pet tisočletij v preteklost. Razstava se skozi čas sprehodi vse do sodobnosti, ko metalurgija predstavlja pomembno dejavnost na Slovenskem, kar dokazuje njen delež v državnem proračunu pa tudi mednarodno prepoznavni izdelki domače industrije ter prelomne tehnične inovacije in raziskovalni dosežki.
Direktorica Narodnega muzeja Slovenije Barbara Ravnik je poudarila, da razstava predstavlja enega večjih muzejskih projektov, tako po številu eksponatov kot po vanjo vloženem delu. V narodnem muzeju že nekaj let tesno strokovno sodelujejo z NTF.
Celovito ter strokovno in estetsko domišljeno razstavo sta zasnovala Tomaž Lazar iz Narodnega muzeja Slovenije in Peter Fajfar z oddelka za materiale in metalurgijo NTF. Ta je dejal, da je cilj razstave promocija metalurgije kot ene najprodornejših in uspešnejših gospodarskih panog ter hkrati promocija študijskih programov s področja metalurgije in inženirskih materialov. Se pa metalurgije drži precej negativen sloves, predvsem pri okoljevarstvenikih. Fajfar je dejal, da je ta sloves neupravičen, saj je metalurgija danes tudi ekološko osveščena panoga.
Lazar je spomnil, da se bliža tudi 200. obletnica Narodnega muzeja Slovenije, ki je neposredni naslednik Deželnega muzeja. Med prednostnimi nalogami tega muzeja je bilo sistematično delo na področju tehnike in naravoslovja, a se je z leti to raziskovalno področje začelo umikati v ozadje. Stroka se je zanimala za muzejsko zbirko kovine, ne pa za gradivo tehniške dediščine. Zdaj pa ga bodo lahko obsežneje predstavili.
Med drugim bo na razstavi predstavljeno, kako so že 4. tisočletja p.n.š. koliščarji na Ljubljanskem barju osvojili spretnost ulivanja bakra, situlska umetnost v železni dobi ter fužinarstvo in pridobivanje živega srebra v Idriji. Na ogled bodo tudi novejši dosežki, ko metalurgija sega tudi na področje vesoljskih tehnologij.
Jožef Medved, prav tako z oddelka za materiale in metalurgijo NTF, je povedal nekaj besed o strategiji razvoja metalurgije v Sloveniji do leta 2025 in ob tem poudaril, da je ta dejavnost bogato razpredena po Sloveniji in skupaj s kovinsko-predelovalno industrijo v Sloveniji zaposluje 70.000 delavcev ali skoraj deset odstotkov vse delovne sile v Sloveniji. Spomnil je, da od leta 2014 deluje tudi Strateški svet za metalurgijo.
Lazar je dodal, da razstavo spremlja obsežna dvojezična razstavna monografija, katere namen je predstaviti celovito sintezo trenutnega vedenja o metalurgiji v slovenskem prostoru od prazgodovine do danes.
Uro pred torkovim odprtjem razstave, ki bo na ogled do 3. maja 2020, bo Miro Dovč predstavil glasbeno napravo mehanski sekvencer, ki jo je izdelal za glasbeno-gledališko predstavo Tesla. Med spremljevalnimi dogodki razstave bosta karierni dan podjetji metalurške in kovinsko predelovalne stroke ter delavnica pridobivanja železa in rude po starodobnem postopku.