Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu
Ljubljana, 14. decembra - Pri založbi Miš je izšel kratek ilustrirani roman Bo res vse v redu? Cvetke Sokolov, pri Mladinski knjigi prvenec slovenskega oglaševalca Aljoše Bagole Kako izgoreti, pri Cankarjevi založbi Zgodovina Jugovzhodne Evrope zgodovinarke Marie-Janine Calic, pri založbi Litera pa kratkoprozni prvenec Divjad Kristine Kočan.
ROMAN KOT MOST MED MLAJŠIMI IN STAREJŠIMI BRALCI
Roman premleva medosebne odnose v družini skozi perspektivo desetletnega Bora. Ko je bil Bor še malček, je njegov oče spoznal novinarja in navdušenega hribolazca Filipa in se zaljubil. Starša sta se ločila, a sta še vedno dobra prijatelja, predvsem pa ljubeča starša. Le babica Milena, očetova mama, se nikakor ne more sprijazniti z očetovo odločitvijo, so vsebino povzeli pri založbi.
Bor in babica se med vikendom odpravita v gore, kjer se zaradi slabega vremena znajdeta v težavah. Med iskanjem rešitve in poti do civilizacije Bor vpraša babico, zakaj ne mara njegovega očeta, svojega sina. Zaradi otroške trmoglavosti in poguma se je babica prisiljena soočiti s svojimi predsodki. Roman, čeprav kratek, tako postavlja težka vprašanja, na katera mora odgovoriti vsak sam pri sebi, so zapisali pri založbi.
Roman je lahko dobra vzpodbuda za pogovore med mlajšimi in starejšimi bralci ter je primeren kot uvod v premostitev kulturnih razlik in drugačnega mišljenja, ki se lahko pojavi med generacijami.
Z IZGORELOSTJO SE SPOPADE USTVARJALNOST KREATIVNEGA DIREKTORJA
Enobesedne naslove poglavij kot so Ego, Strah, Kompleksi in Preobremenjenost spremljajo krajše misli: samoumevnost naše razpoložljivosti je postala glavna ovira za učinkovitost, beseda preobremenjenost je že sama po sebi preobremenjena - s črkami, življenje ni za hitenje in druge. Včasih se zdijo paradoksalne, na primer misel, da gre po izgorelosti vse še le navzgor. Tudi videz. Sledijo jim krajša poglavja, včasih anekdote, lastni uvidi in vprašanja za razmislek, ki skupaj tvorijo zaokroženo celoto.
To pisanje obravnavajte kot mojo javno meditacijo in ne soljenje pameti. Naj vam bo priporočilo in ne navodilo. Ne zapoved, temveč pripoved, v kateri lahko vsak dan najdete kaj, kar vam bo v razmislek ali uteho, je zapisal avtor v uvodu.
Aljoša Bagola je velikokrat nagrajeni oglaševalski kreativni direktor, ki že skoraj 20 let snuje največje trženjske projekte v Sloveniji in v regiji. Je pripovedovalec zgodb, kolumnist in predavatelj.
ZGODOVINA JUGOVZHODNE EVROPE JE ZGODOVINA BALKANSKEGA POLOTOKA
V knjigi je avtorica zaobjela več kot tisoč let zgodovinskega dogajanja, pri čemer se je lotila tematike na zahteven in nov način. Ni se namreč osredotočila le na zgodovino posameznih narodov, ki so danes prisotni na Balkanu s svojimi državnimi enotami, temveč jo je prikazala v njeni raznoliki globalnosti in jo obenem umestila v kontekst evropskega, celo svetovnega sociogospodarskega, kulturnega in političnega razvoja, je za časnik Delo napisal Jože Pirjevec.
Dodal je, da poleg Bolgarije, Grčije, Makedonije, Srbije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, Albanije, Hrvaške in Dalmacije Marie-Janine Calic vključi v svojo pripoved tudi Romunijo, ob strani pa pusti Madžarsko in Slovenijo. Prvo povsem, drugo skoraj v celoti.
V nasprotju s stereotipnimi predstavami, ki ta del stare celine slikajo kot zaostal in konflikten, poudarja njegovo odprtost za ideje religije, trgovino in kulturo. Balkan prikaže kot križišče med Vzhodom in Zahodom, ki je bilo v mnogih pogledih usodno za zgodovino vse Evrope. Avtorica dogajanje in pripoved sklene konec 80. let prejšnjega stoletja, je zapisano v programu izdaj Cankarjeve založbe. Delo je prevedel Igor Antič.
Nemška zgodovinarka Marie-Janine Calic je redna profesorica zgodovine Vzhodne in Jugovzhodne Evrope na Univerzi v Münchnu, delovala pa je tudi kot politična svetovalka za Jugovzhodno Evropo in Jugoslavijo. Med izdanimi sta knjigi o vojni v Bosni in Hercegovini ter o zgodovini Jugoslavije v 20. stoletju.
INTIMNE TEME V MAJHNIH ZALOGAJIH
Pesnica in prevajalka Kristina Kočan po treh pesniških zbirkah Kolesa in murve, Šivje ter Šara predstavlja kratkoprozni prvenec Divjad.
Kot je moč zaslediti že v njeni poeziji, se tudi v kratki zgodbi Kristina Kočan pogosto loteva tem, kot so medosebni odnosi, v katerih zajame različne starosti, družbena ozadja in psihološke profile protagonistov, ki se razkrijejo pred bralci v vsej svoji intimi. Liki v njenih zgodbah so izdelani, izražajo se v različnih registrih in so iskreno upodobljeni. Mnogi izmed njih se izkažejo za popolnoma nesvobodne v svojih življenjih ter si na tak ali drugačen način prizadevajo za osvoboditev, je zapisano na hrbtni platnici.