Mariborska Fotogalerija Stolp prva slovenska galerija za fotografijo

Stolp iz 15. stoletja, ki stoji v neposredni bližini nekdanje sinagoge na Židovskem trgu, je bil nekoč del mariborskega mestnega obzidja. Leta 1979 ga je tedanja mestna skupščina dodelila Fotoklubu Maribor za razstave, a ker je bil precej dotrajan in dolga leta zapuščen, je trajalo skoraj deset let, da so ga uredili.

"V Mariboru smo lahko ponosni, da imamo prvo specializirano galerijo za fotografsko umetnost v Sloveniji. V drugih mestih so sledile kasneje," je na današnji novinarski konferenci povedal Ritonja. "Danes je Fotogalerija Stolp ena od osrednjih inštitucij za sodobno likovno umetnost s področja fotografije in eden od osrednjih ponudnikov kulturnih dobrin v Sloveniji," je dodal.

V tej trinadstropni galeriji vsako leto pripravijo povprečno deset razstav letno, tako domačih kot tujih avtorjev. V kletnih prostorih, kjer je uradni sedež Fotokluba Maribor, je urejen tudi fotografski laboratorij oz. temnica, v kateri je mogoče razvijati in povečevati črno bele fotografije po klasičnem postopku.

Težava pa je, da še vedno delujejo kot društvo, zato v galeriji nimajo redno zaposlenih posameznikov. Posledično je tudi odpiralni čas omejen na dve uri dnevno, ko so prostovoljno prisotni člani društva ali študenti likovne umetnosti. Sredstva, ki jih letno prejmejo od občine, večinoma zadoščajo le za pokritje stroškov vzdrževanja objekta, ki velja za najstarejšo stavbo v mestu, ki je še v funkciji. "Zavestno smo se odločili, da ne bomo zaračunavali vstopnine, saj želimo vsem omogočiti ogled razstav," je pojasnil Ritonja.

Fotoklub Maribor je bil ustanovljen leta 1936 in danes združuje okoli 140 članov iz vse Slovenije. Iz njega izhajajo pomembna imena, kot so Ivan Dvoršak, Stojan Kerbler, Zmago Jeraj, Dragiša Modrinjak in Bogo Čerin. Zadnja štiri leta prirejajo Festival fotografije, ki je po besedah Ritonje naletel na zelo dober odziv. Zadovoljni so tudi z obiskom v Fotogaleriji Stolp, še posebej v poletnih mesecih.

Obletnico galerije obeležujejo z razstavo Minimalizem, ki je na ogled od sredine decembra. Na njej je razstavljenih 47 fotografij 34 avtorjev iz Fotokluba Maribor. Minimalizem je v fotografiji v slovenskem prostoru uveljavil prav t.i. Mariborski krog na njihovi prvi razstavi leta 1971.

V prihodnje namerava galerija nadaljevati po dosedanjem načinu dela, saj nekih večjih sprememb ni na vidiku. Po besedah Ritonje si želijo, da bi se v mestu vzpostavila skupna institucija, neke vrste Mestna galerija, pod katero bi se lahko združile vse manjše galerije in tako profesionalizirale svoje delo.

V vsakem primeru si želijo, da stolp, ki je še vedno v lasti občine in ga ima klub v brezplačnem najemu, ostane fotografsko razstavišče, saj po besedah Ritonje omogoča zelo dinamične postavitve. "Dokler bo pripravljenost članov kluba, da pomagajo po svojih močeh, bo šlo. Ne znam pa si predstavljati, kako bo kasneje," je dejal.