misliMesta na vlado naslovila javno pismo glede nacionalne podpore projektu EPK 2025
Ljubljana, 20. decembra - Mesta, ki so napovedala kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2025, so na vlado naslovila javno pismo glede napovedane nacionalne podpore projektu. V njem opozarjajo da je deset milijonov evrov za vsak ambiciozen projekt EPK povsem nesprejemljiva vsota in kaže na popolno nerazumevanje države glede pomena tega nacionalnega projekta.
Za primerjavo navajajo, da je za EPK Maribor 2012 država namenila 60,9 odstotka vseh sredstev oziroma skoraj 15.212.900 evrov. Ta sredstva so bila namenjena izključno programu in organizaciji EPK Maribor, ne pa tudi investicijam. Opozarjajo, da ima 13 let kasneje kultura v državi "očitno precej nižjo ceno".
Opozarjajo tudi, da je način dodeljevanja sredstev, kot si ga je zamislila vlada, z vidika metodologije prijave in financiranja projekta EPK napačen, saj znesek desetih milijonov zajema tako podporo posamičnim razvojnim projektom kot infrastrukturnim projektom, medtem ko bi moral oba stroška prikazovati ločeno, obenem pa ne vključuje državnih sredstev za program in organizacijo projekta.
Kot so še zapisali, je EPK najpomembnejši program EU na področju kulture, to ni zgolj projekt mest ali občin, temveč projekt z nacionalno težo. Doslej je naziv nosilo 60 mest in od vlade pričakujejo, da bo primerljivo z ostalimi državami namenila ustrezen delež sredstev. Predlagajo, da država nameni projektu EPK 2025 v obdobju 2021-2026 najmanj 30 milijonov evrov za program in organizacijo, brez investicij, ter da se v najkrajšem možnem času sporni sklep popravi.
Vlada je sredi decembra sprejela sklep o nacionalnem vložku za izvedbo EPK 2025 v Sloveniji, v katerem je zapisala, da bo ob pripravi sprememb proračuna za leto 2021 in pripravi proračunov za leta 2022 do leta 2026 za posamezne razvojno usmerjene projekte in projekte javne kulturne infrastrukture EPK 2025 načrtovala sredstva v višini desetih milijonov evrov.
Poleg vložka države lahko v skladu s prijavnim obrazcem mesta črpajo sredstva tudi iz drugih virov, kot so prihodki mesta, regije, EU - brez nagrade Meline Mercouri. Če bodo s strani regij in resorjev prepoznani projekti EPK 2025 ustrezali zahtevam programskih dokumentov in drugim zahtevam evropske kohezijske politike ter izkazovali pravočasno finančno in drugo ustrezno pripravljenost za izvedbo, bodo lahko sofinancirani s sredstvi evropskih strukturnih in investicijskih skladov, še piše v vladnem sklepu.
Pod javnim pismom podpisani snovalci projektov EPK 2025 v Ljubljani, Piranu, Ptuju, Kranju in Novi Gorici so, kot so zapisali, "ogorčeni nad takšnim podcenjevanjem slovenske kulture in njene evropske dimenzije".