Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

OGENJ IN KRI ALI TRI STOLETJA PRED IGRO PRESTOLOV

Dogajanje v romanu ameriškega pisatelja Georgea R. R. Martina Ogenj in kri je postavljeno 300 let pred Igro prestolov, v čas, ko so Zahodnjemu vladali zmaji. Osrednje mesto v pisateljevi sagi Pesem ledu in ognja po zapisu Mladinske knjige pripada hiši Targaryean. Edina zmajevska rodbina, ki je preživela Pogubo starodavne Valyrije, že od konca veka junakov kroji podobo Zahodnjega in Sedmih kraljestev; zgodovina se na novo začne pisati z dnem, ko se je na prestol povzpel prvi targaryenski kralj, Aegon Zavojevalec.

"Po kratkem opisu te veličastne družine v Svetu ledu in ognja je pred bralci naposled delo, ki usodo zmajskih jezdecev popiše z vso predanostjo in veličastjem, ki si ju zaslužijo. Vzponi in padci, spletke in prevrati, kri in ogenj - ta obsežna kronika prvič podrobno razkriva celotno zgodovino targaryenske dinastije," so še zapisali pri založbi. Knjigo je prevedel Sergej Hvala.

George R.R. Martin se je rodil 20. septembra 1948 v Bayonne, New Jersey. V mladih letih je postal strasten bralec in zbiratelj stripov. Dvajseta številka stripa Fantastični štirje vsebuje njegovo pismo uredniku, ki ga je napisal v srednji šoli. Tej objavi in veselju do t.i. fanzinov pripisuje veliko zaslug, da je postal pisatelj. Sprva je pisal kratke zgodbe, nato pa je začel delati na televiziji. Leta 1996 se je vrnil k pisanju romanov. Začel je pisati sago Pesem ledu in ognja, za katero sta mu bila v navdih roman Ivanhoe in državljanska vojna v Angliji. Prav s to sago, ki je zaživela tudi v uspešni televizijski seriji Igra prestolov, je dočakal svetovno slavo.

IZTOK OSOJNIK SPISAL SVOJO NEWYORŠKO TRILOGIJO

Newyorška trilogija Iztoka Osojnika bralca povleče v vrtinec velemestnega življenja pa tudi v skrivnosti ustvarjalnega vrenja, v blodnjak slik, misli in dogodkov, ki se ne tičejo samo New Yorka in Amerike, temveč imajo univerzalni pomen in globalni domet. Pripovedovalka v nastajajoči knjigi spretno krmari po velemestnih ulicah in z detektivsko pozornostjo počasi razvozlava mnoge na videz nepomembne podrobnosti v široki paleti tem. Med ustvarjalnim procesom pa se ji poraja še eno vprašanje: Kdo zares piše oziroma nadzoruje njeno pisanje? Je to znameniti newyorški pisatelj Paul Auster ali pa kar namizni računalnik, ki kot nekakšen agent in kibernetični robot z eno od razpredenih niti nevidne pajčevine vsakdanje tehnološke realnosti neposredno vodi in nadzoruje tudi njeno pisanje, s tem ko nepričakovano vdira v tok njene pripovedi, ga ustavlja, briše in preusmerja potek dogodkov ter misli, ki se razkrivajo v nezavednem pripovednem toku? In kakšno vlogo igra Duff Allen, pisatelj, ki se pojavi proti koncu knjige kot učitelj literature brez ene same objavljene knjige, ki s študenti na seminarju sklada svojo literarno opero?

"Knjiga, ki jo pišejo vsi ti liki, je skupno delo, razpeto v večkotniku med brooklynskim predmestjem in manhattanskim otokom pa vse do Tennesseeja na jugu in znamenitih akademskih ustanov ob reki Hudson na severu. Gre za hibridni žanr, ki ga ni mogoče enoznačno opredeliti, a se nedvomno bere kot napet kriminalni roman ali, bolje rečeno, kot parodija na kriminalko, pretkana z mnogimi duhovitimi in tehtnimi premisleki o življenju in svetu v današnjem času," so o knjigi, izdani v zbirki Trans-, zapisali pri KUD Police Dubove.

PRI LITERI KRATKE ZGODBE SAMANTE HADŽIČ ŽAVSKI

V zbirki sodobnega slovenskega leposlovja Piramida je izšla knjiga kratkih zgodb Serijski morilec avtorice Samante Hadžič Žavski (1993). V delu avtorica spretno združuje srhljivost in družinsko travmatiko, pravzaprav kulturno nelagodje nastopi povsod, kjer bi po naših naučenih vzorcih in predvidevanjih moralo pokati od ljubezni, požrtvovalnosti in naravne medsebojne privrženosti. V zgodbah so glavni liki največkrat ženski, avtorica obravnava položaj ženske v družinski, materinski in družbeni vlogi, pri čemer prevprašuje te in še katere vloge, ki naj bi bile ženskam pisane na kožo, so zapisali pri založbi Litera.

SLIKANICA ZA MLADE BRALCE O VESOLJU

Pri založbi Miš je v prevodu Maje Likar izšla slikanica madžarskega grafičnega umetnika, ilustratorja in pisatelja Roberta Farkasa z naslovom Moja prva knjiga o vesolju. V njej očka Lisjak pripoveduje mali lisički o nastanku sveta. Od kod sem prišla? Kaj je galaksija? Iz česa je luna? Farkasova knjiga bo z odgovori na "vesoljska" vprašanja razveselila vse male radovedneže, ki jih zanimajo zvezde in planeti, so zapisali pri založbi.