misliMineva 15 let od smrti Susan Sontag
New York, 28. decembra - Pred 15 leti je umrla ameriška pisateljica, kritičarka in aktivistka Susan Sontag. Nase je prvič opozorila leta 1964 z esejem Zapiski o campu, med njenimi znanimi deli pa so O fotografiji, Pogled na bolečino drugega in Gospa z morja. Zaradi provokativne proze in pronicljivosti Susan Sontag sodi med vodilne intelektualke 20. stoletja.
Susan Sontag se je rodila 16. januarja 1933 v New Yorku. Pri 15. letih je končala gimnazijo in se vpisala na univerzo Berkeley v Los Angelesu. Kasneje se je zaradi programa prepisala na univerzo v Chicagu, kjer je leta 1951 diplomirala iz filozofije. Pri 24. letih je doktorirala na Harvardu.
Leta 1957 je pisateljica prejela enoletno štipendijo za St Anne's College v Oxfordu, a se je po prvem semestru prepisala na univerzo v Parizu. Susan Sontag je obdobje v Parizu, kjer se je družila z umetniki in akademiki, kot so Allan Bloom, Jean Wahl, Alfred Chester, Harriet Sohmers in Maria Irene Fornes, označila kot eno najpomembnejših v svojem življenju. Po študiju v Parizu je predavala filozofijo na City College of New York in na oddelku za religijo na Kolumbijski univerzi.
Na univerzi v Chicagu je Susan Sontag spoznala Philipa Rieffa, znanega sociologa in zgodovinarja. Z njim se je poročila pri 17. letih. Med osemletno zvezo se jima je rodil sin David Rieff.
Susan Sontag je kariero pisateljice začela z romanom The Benefactor (Dobrotnik, 1963), vendar pa ji je preboj na newyorško kulturniško sceno uspel leto kasneje z esejem Zapiski o campu, ki ga je objavila v ameriški reviji Partisan Review. V njem se je razpisala o delih "slabega okusa", ki jih je bilo po njenem prepričanju potrebno obravnavati prav zato, ker so "grda, neresna ali nesmiselna".
Delo Zapiski o campu je leta 1966 izšlo v zbirki esejev Proti interpretaciji. S to zbirko si je Susan Sontag prislužila naziv "temna gospa ameriške inteligence". V njej je namreč zagovarjala tezo, da je za razumevanje umetnosti potrebna intuitivna dovzetnost, ne pa intelektualna razglabljanja.
V zbirki esejev Styles Of Radical Will (Slogi radikalne volje, 1968) je raziskovala oblike sodobne kulture, kot so pornografija, droge in rock glasba, istega leta pa je podpisala tudi iniciativo, v kateri se je zavezala, da v znak protesta v Vietnamu ne bo plačevala davkov.
Leta 1969 je odpotovala v Hanoj, kjer je napisala delo Potovanje v Hanoj. Kot politična aktivistka je skupaj z življenjsko sopotnico, svetovno znano fotografinjo Annie Leibovitz, obiskala tudi oblegano Sarajevo, kjer je na oder postavila dramo Čakajoč Godota Samuela Becketta. V Sarajevu je sodelovala tudi s slovensko pisateljico in aktivistko Marušo Krese.
Susan Sontag je leta 1976 prebolela raka na prsih. Bolezen je botrovala njeni knjigi Illness as Metaphor (Bolezen kot metafora, 1978), v kateri je analizirala raka. Poleg tega je leta 1988 kot nadaljevanje knjige o raku napisala še delo Aids and Its Metaphors (Aids in njegove metafore).
Avtorica je za svoja dela prejela številne nagrade, med drugim nagrado National Book Award for Fiction in Jerusalem Prize. To na jeruzalemskem mednarodnem knjižnem sejmu podeljujejo avtorjem, ki se v svojih delih osredotočajo na osebno svobodo.
Med pomembnejša dela Susan Sontag, ki je umrla 28. decembra 2004 v New Yorku, sodijo še še zgodovinski roman The Volcano Lover (Ljubitelj vulkanov, 1992), In America (V Ameriki, 1999), O fotografiji (1977) in Pogled na bolečino drugega (2003) ter dramsko delo Gospa z morja (1998).