Od blizu 3.1.2020 10:00

V Narodnem muzeju Slovenije bodo letos obsežno razstavo posvetili majoliki

pripravila Tatjana Zemljič

Ljubljana, 3. januarja - V Narodnem muzeju Slovenije bodo v hiši na Metelkovi junija odpri razstavo Slovenska majolika, ki bo predstavila posodo za vino s kroglastim trebuhom in trilistnim ustjem z lijem, ki ima, kot so zapisali za STA, v slovenski umetnosti poseben status. Z razstavo Zakladi slovenske ustvarjalnosti pa bo muzej gostoval v Muzeju Nanjing na Kitajskem.

Ljubljana. Narodni muzej Slovenije na Metelkovi ulici. Foto: Daniel Novakovič/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Narodni muzej Slovenije na Metelkovi ulici.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA

V muzeju na Metelkovi bodo razstavo posvetili majoliki

Majolika ima v slovenski umetnosti poseben status. Postala je tako rekoč mitološki predmet, tesno povezan s samobitnostjo slovenskega naroda. Kot simbol dobre in vesele družbe jo opevajo celo ljudske pesmi.

Posebna oblika ročke za vino je ime dobila po keramični tehniki majolika, ta pa je poimenovana po španskem otoku Majorka. Tehniko so v 15. in 16. stoletju izpopolnili v Italiji, od koder izvira tudi ta oblika posode. Majolike so na Slovenskem začeli izdelovati šele v prvih desetletjih 19. stoletja.

Marsikdo pozna ročke za vino - majolike, izdelke ljudskih lončarjev. Najbolj pa so znane tiste, ki jih je izdelovala keramična tovarna Svit Kamnik od začetka 50. let minulega stoletja do konca svojega obstoja leta 2008. Opremljene so z grbi mest, cvetličnimi aranžmaji ali voščili za pomembne življenjske obletnice in prelomnice, bile so priljubljeno darilo in okras domače kuhinje, so zapisali v muzeju. Razstavo pripravljajo v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik.

Narodni muzej Slovenije bo tudi letos slovensko ustvarjalnost predstavljal na Kitajskem

Razstava Narodnega muzeja Slovenije z naslovom Zakladi slovenske ustvarjalnosti - kreativni dialog med sedanjostjo in preteklostjo, ki je lani gostovala v mestu Xi'an na Kitajskem, bo letos gostovala še v Muzeju Nanjing. Mozaik izjemnih ustvarjalnih dosežkov z ozemlja današnje Slovenije od prazgodovine do danes bo kitajskemu občinstvu predstavljala od 18. januarja do 18. marca.

Postavitev združuje 135 originalnih predmetov in pet kopij - emonskega meščana, situle z Vač, neandertalčeve piščali iz Divjih bab, fotografije Janeza Puharja in idola z Ljubljanskega barja.

Osrednji del je namenjen sedmim sklopom: keramika, porcelan, čipke, tekstil, panjske končnice, pihano steklo in brušeno steklo. Vsak sklop uvede najstarejše obdobje; steklo, keramiko in tekstil arheološka obdobja, drugi sklopi pa se začnejo s poznejšimi obdobji, v skladu z razvojem ustvarjanja v posameznem materialu. Sledijo izdelki obrtnikov, manufaktur in tovarn na ozemlju sedanje Slovenije iz časa od 16. do konca 19. stoletja. Tretji del pa zajema sodobnost: sklop o pihanem steklu sklene Tanja Pak, brušeno steklo izdelki Steklarne Rogaška, panjske končnice Svetovni dan čebel, keramiko izdelki ljubljanske tovarne Dekor, sklop porcelana porcelan Catbriyur, čipko Ksenija Baraga, sklop tekstila pa kolekcija Almire Sadar. Na koncu je predstavljena Slovenija kot turistična destinacija.

Še do maja na ogled koptske tkanine in razstava Ko zapoje kovina

V muzeju na Metelkovi bo sicer še do 24. maja na ogled razstava Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije. Slikovite tkanine, ki so jih med 3. in 10. stoletjem našega štetja stkali Kopti, krščansko prebivalstva Egipta, sodijo med najstarejši tekstil v zbirkah Narodnega muzeja Slovenije. Poleg fragmentov oblačil so se ohranili predvsem deli zastorov, pregrinjal in blazin.

V Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski ulici pa je še do 3. maja na ogled razstava Ko zapoje kovina - tisočletja metalurgije na Slovenskem. Razstava predstavlja bogato zapuščino metalurgije na ozemlju današnje Slovenije, zgodovinski pregled pa povezuje s tehnološkim razvojem v sodobnem času in hkrati opozarja na izjemne potenciale, ki obetajo nadaljnji vzpon tega področja.