T. S. Eliotova ljubezenska pisma z namigi o njegovi najskrivnostnejši zvezi

Knjižnice na Princetonu je minuli teden javnosti končno omogočila vpogled v več kot 1100 pesnikovih pisem. Emily Hale je pisma univerzi predala leta 1956 z navodili, naj jih odprejo pol stoletja po njeni in Eliotovi smrti, poroča spletni portal Art Daily. Emily Hale je umrla leta 1969, štiri leta po smrti Eliota.

"Nisem ljubil Emily Hale," je Eliot napisal 25. novembra 1960 v izjavi, ki naj bi bila po njegovih željah objavljena ob javnem razkritju njegovih pisem Emily Hale. "Opazil sem, da ni bila ljubiteljica poezije, vsekakor se za mojo ni zanimala. Skrbel me je navidezen dokaz brezčutnosti in slabega okusa."

Njuno razmerje je bilo dolgo pod drobnogledom literarnih strokovnjakov, ki so desetletja vedeli za obstoj pisem, ki so bila v oktobru razkrita nekaj profesorjem s Princetona. Med zbirko pisem so tudi fotografije in kratka pripoved, v kateri je Emily Hale opisala zvezo z Eliotom.

Veliko strokovnjakov je domnevalo, da bodo pisma vsebovala le literarne trače in Eliotova razglabljanja o pisanju in poeziji. Angleški profesor in strokovnjak za Eliota z univerze v Severni Karolini Anthony Cuda je menil, da je bil Eliot zadržan in se ni predstavljal kot nekdo, ki bi razkril svojo dušo v ljubezenskih pismih.

Cuda, ki pisem sicer še ni videl, je dejal, da so mu kolegi opisali srce parajoče odlomke, ki so razkrivali strastno zaljubljenega moškega. Sprašujejo se, zakaj je šel pesnik v izjavi iz leta 1960 tako daleč, da je spodkopal čustva, ki jih je razkril v pismih.

Po pisanju spletnega portala Art Daily je zaslužni profesor angleščine na Princetonu Michael Wood, ki je bil prisoten ob razkritju pisem v oktobru, dejal, da se zdi, kot da je Eliot želel prikazati, da je bila celotna zveza neke vrste zabloda.

Emily Hale je na različnih šolah poučevala dramatiko. Eliota je srečala leta 1912, ko je bil podiplomski študent filozofije na Harvardu. V izjavi je Eliot napisal, da ji je svojo ljubezen izpovedal leta 1914, a ona tedaj ni delila čustev. Kmalu zatem se je preselil v Veliko Britanijo in se poročil z Vivienne Haigh-Wood, s katero sta bila po pesnikovih besedah v zakonu zelo nesrečna.

V času zakona je Eliot napisal nekatere najbolj znamenite pesmi, med njimi Burnt Norton, ki jo je po mnenju mnogih strokovnjakov delno navdihnila Emily Hale. Po smrti žene leta 1947 je Emily Hale pričakovala, da jo bo ovdoveli Eliot končno zaprosil za roko, a je isto leto v pismu neki dragi osebi zapisala, da je njuna vzajemna naklonjenost zašla v "čudno slepo ulico".

Eliot je v izjavi razkril tudi, da je po smrti žene uvidel, da je bil zaljubljen le v spomin na Emily Hale. Če bi se z njo poročil kot mladenič, bi najverjetneje postal povprečen profesor filozofije, Emily Hale bi ubila pesnika v njem. "Vivienne je bila skorajda moja smrt, a je pesnika ohranila živega," je dodal.

Po mnenju Wooda je to traparija: "Moja teorija je, da ni bil zmožen prenesti misli, da bi bil lahko srečen." Meni, da je Eliot resnično ljubil Emily Hale, a je bil preveč prestrašen, da bi z njo stopil v intimno zvezo.

Cuda meni, da je Eliot morda čutil neizmerno krivdo, ker je ljubil Emily Hale med zakonom z Vivienne Haigh-Wood. Pravi, da ima pesnikova izjava iz leta 1960 dva namena. Z njo je želel dokazati, da nikoli ni bil tako ranljiv, kot namigujejo pisma, hkrati pa obvarovati čustva druge žene Esme Valerie Fletcher, s katero se je poročil leta 1957.

Kakšna čustva je Emily Hale v dopisovanju izkazovala Eliotu, ostaja neznano, saj je pesnik prijatelju naročil, naj vsa njena pisma uniči.