misliV Equrna slikarska razstava Apokalipsa 2020
Ljubljana, 8. januarja - V galeriji Equrna je na ogled skupinska razstava Apokalipsa 2020. Postavitev, ki večinoma združuje dela iz leta 2019, je zastavljena v duhu preizpraševanja izpostavljenosti posameznika in celotnega človeštva prihodnosti, piše na spletni strani galerije. Na ogled bo do konca meseca.
Razstavljena dela izvorno ne vsebujejo apokaliptičnih tendenc in niso bila ustvarjena s to idejo, vendar nam v perspektivi naslova ter v tokratnem izboru in postavitvi ponujajo novo priložnost interpretacije. Tem umetninam je, kot vsaki zanimivi umetnini, imanentna večplastnost, kompleksnost, to, kar vidimo, ni nikoli dokončno in zato odpira vedno nove možnosti opazovanja.
Razstavo je mogoče brati povsem narativno, kot bi inscenirali, doživljali različne stopnje, različne trenutke apokalipse v časovnem obdobju pred, med in po apokaliptičnem dogodku: od trenutnega življenja civilizacije do spopada, krika, oklepanja zadnje bilke, do izbruha, do iskanja načina, kako živeti po takem dogodku, iskanja novih planetov, vesoljskega potovanja, abstraktnih form, frekvenc, ki niso s tega sveta.
V slikarskem smislu pa se na razstavi odpira vprašanje, kaj se dogaja z odnosom subjekt - objekt oziroma ali se subjekt umika iz prvega plana slikarstva oziroma nastopa samo še kot (Fickov) poslednji samuraj, etnografski element, ki odhaja in naznanja konec antropocentričnega dojemanja sveta in slikarstva ter se umika nečemu novemu, kar ni (več) ne človek ne narava, so zapisali v galeriji.
Razstavljena dela povezuje ideja sedanjosti, ki se nahaja v prehodnem, tranzitnem času, kjer ni novega leta kot jasne časovne ločnice; sedanjosti, ki je del procesa in sprememb, ki prihajajo, se že dogajajo in napovedujejo nova razmerja in nove ureditve. Človek, subjekt, ni več osnovni motiv oziroma predmet raziskovanja ali zanimanja. Soočenje današnjega človeka s temi novimi razmerami deluje apokaliptično, še piše na spleti strani galerije.
Kustos Arne Brejc je v postavitev vključil dela, ki so jih ustvarili Uršula Berlot, Gašper Capuder, Barbara Drev, Mitja Ficko, Rok Horvat, Staš Kleindienst, Aleksij Kobal, Zmago Lenardič, Irena Romih, Jože Slak - Đoka, Ana Sluga, Andraž Šalamun in Jure Zadnikar.