Svet 12.1.2020 5:00

Arktični zakladi, izpostavljeni taljenju ledu, prvič na ogled v Britanskem muzeju

London, 12. januarja - Redke 28.000 let stare arheološke najdbe, ki so jih izkopali iz hitro odmrznjenih tal v Sibiriji, bodo prvič na ogled v Britanskem muzeju v Londonu kot del razstave o zgodovini Arktike in njenih prebivalcev. Na ogled bodo predmeti, kot so šivanke in nakit iz mroževih oklov, ter dekorativni predmeti, narejeni iz mamutovih oklov.

Arktika. Arktika, Arktično morje, led. Foto: Xinhua/STA Arhiv Xinhua/STA

Arktika.
Arktika, Arktično morje, led.
Foto: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA

Postavitev z naslovom Arktika: kultura in podnebje bo v Britanskem muzeju na ogled od 28. maja do 23. avgusta. Predmete je za razstavo, največjo te vrste, posodila ruska Akademija znanosti, poroča britanski The Guardian.

Jago Cooper, vodja ameriške zbirke v muzeju, je povedal, da je arheološko najdišče v severovzhodni Sibiriji izjemna zakladnica, obenem pa je po njegovih besedah tragično, ker predmete odkrivajo šele zdaj zaradi podnebnih razmer.

"S taljenjem Arktike se tali tudi permafrost, zmrznjena tla. Stvari, s katerimi so ljudje živeli v tej pokrajini in so neverjetno dobro ohranjene v teh zmrznjenih tleh, s taljenjem zdaj prihajajo na površje. To je kot aleksandrijska knjižnica, ki jo je zajel požar... Zbiraš knjige, ki prihajajo na plano... Je izjemno okno v življenje, ki naenkrat izstopi iz zemlje," je povedal.

Predmeti bodo predstavljeni na razstavi, ki bo raziskovala zgodovino regije, kjer še vedno živi štiri milijone ljudi, od tega 400.000 staroselcev. O tem bo pripovedovala skozi značilnosti vremena in podnebne krize. Znanstveniki napovedujejo, da bo Arktika čez 80 let brez ledu.

Vrhunci razstave bodo predmeti iz arheološkega najdišča Yana Rhinoceros Horn v Sibiriji, 480 kilometrov severno od arktičnega kroga. V tem delu so pred 30.000 leti paleolitski ljudje lovili dlakave mamute, dlakave nosoroge, bizone in konje. Razvili so tudi prvo arktično umetnost. Kot je povedala sokuratorka razstave Amber Lincoln, so bile šivanke pomemben arktični izum, uporabljali pa so jih za ustvarjanje oblačil.

Del razstave bo raziskoval družbene, ekonomske in politične spremembe, s katerimi so se soočili prebivalci Arktike kot posledico evropskega in ruskega raziskovanja regije, vključno z iskanjem severozahodnega prehoda in globalne trgovine s krznom.

Osrednji predmet razstave pa bodo inuitske (grenlandske) sani, narejene iz kosti arktičnega kita in severnega jelena ter lesa. Prodali so jih britanskemu raziskovalcu Arktike Johnu Rossu na njegovi odpravi leta 1818, kar je prvo znano srečanje med Eskimi in Evropejci.

Po napovedih kuratorjev bodo na ogled tudi nova umetniška dela in sodobne fotografije.