V Slovenski filharmoniji koncert zborovskih del Lojzeta Lebiča

Kot piše v vabilu, bodo na nocojšnjem koncertu v prerezu bogatega zborovskega opusa in zborovskih del z instrumentalnim ansamblom od skladateljskih začetkov do današnjih dni razgrnili pestrost izraza, globoko sporočilnost in izjemno kompozicijsko vrednost Lebičevih del.

Lebič je o izboru del na koncertnem programu povedal: "Če pravimo, da je v besedi človekova misel, razum, v glasbi pa je zame nekaj več, torej predvsem občutenja in čustva, se pri izbiri zborovskih skladb ničemur od obojega nisem izogibal. Moja glasba izraža moj značaj - nekaj med romanskim verizmom, severnjaškim ekspresionizmom in slovanskim ali slovenskim čustvenim impresionizmom. Zakaj smo Slovenci tako naklonjeni vokalni glasbi? Z odgovorom se najbrž ne boste strinjali: ker nam je jezik bolj ulovljiv kot glasba in ker z jezikom naredimo glasbo bolj oprijemljivo."

Dirigentka Jerica Bukovec pa je dodala: "Koncertni spored je oblikovan kot preplet najrazličnejših odtenkov čustev in občutij, je mozaik vsega, kar je v človeku. Začne se z Vrtiljakom, konča v zlati prosojni svetlobi, ki vodi v nebesa s skladbo Kako kratek je ta čas, vse vmes pa je življenje."

Na klavirju bosta nastopila Andreja Kosmač in Jelena Boljubaš, Tomaž Sevšek na orglah in sintetizatorju, na tolkalih Franci Krevh in Matevž Bajde, ter na kitari Natko Štiglič in Mario Kurtjak.

Skladatelj, dirigent, publicist, profesor in akademik Lebič je najprej diplomiral iz arheologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nato pa na Akademiji za glasbo študiral še kompozicijo pri Marjanu Kozini in dirigiranje pri Danilu Švari. Kot skladatelj je začel v skupini Pro musica viva, v 70. letih minulega stoletja se je izpopolnjeval na poletnem tečaju za sodobno glasbo v Darmstadtu in v elektronskem studiu Radia Beograd.

Po intenzivnem in kritičnem soočanju s sodobnimi kompozicijskimi težnjami si je izoblikoval osebno govorico, razpeto med zvočno silovitostjo ter meditativno zadržanostjo, svetovljansko modernostjo in zaverovanostjo v dediščino preteklih kultur. Je zvest umetniškemu, teži h glasbeni univerzalnosti, a ustvarja iz dejavne družbene občutljivosti za svoj čas.

Njegove skladbe so bile izvajane na številnih uglednih festivalih, posnete so v arhivih mnogih radijskih postaj, dosegljive pa tudi na številnih nosilcih zvoka in v notnih izdajah slovenskih ter tujih založb. Za svoj raznovrsten in tehten kompozicijski opus ter vsestransko glasbeno delovanje tudi kot dirigent, univerzitetni profesor, glasbeni pisec, član mednarodnih glasbenih organizacij, seminarjev in tekmovalnih žirij je prejel mnoge ugledne nagrade in priznanja, med njimi sta Prešernova nagrada za življenjsko delo in Kozinova nagrada za zaokrožen skladateljski opus.

SF bo Lebiču naziv častnega člana podelila za neprecenljiv prispevek k slovenski glasbi.