misliČlovek s senco decembra nagrajen na festivalu European Cinematography Awards
Amsterdam, 16. januarja - Na festivalu European Cinematography Awards v Amsterdamu je bil z nagrado najboljši eksperimentalni film v decembru nagrajen film Človek s senco v režiji Eme Kugler. Film odpira vprašanje, "kaj nas določa kot ljudi" in "kaj je tisto, kar sili človeka v reprodukcijo". V glavnih vlogah so Marko Mandić, Loup Abramovici in Nataša Matjašec-Rošker.
Na festivalu European Cinematography Awards (Evropske kinematografske nagrade) že od leta 2017 vsak mesec nagradijo več filmov v različnih kategorijah, posebej pa izpostavijo tudi film meseca. S tem si želijo osvetliti kakovostne nove produkcije, kot piše na stani festivala, pa naznanijo tudi najboljše filme v posamezni kategoriji na letni ravni.
V decembrskem izboru je v kategoriji eksperimentalnega filma slavil film Človek s senco avtorice v režiji Eme Kugler. Film je nastal v produkciji Zavoda ZANK in v koprodukciji z NuFrame, Zvokarna, Mb Grip VPK pro, Big Heart Studio in s podporo Slovenskega filmskega centra, je sporočila režiserka.
Človek s senco je peti celovečerni igrani film Eme Kugler. O njem je režiserka dejala, da ne gre za klasičen narativni film, sporočilo, ki ga želi podati, sestavlja asociativni niz podob, ki v kombinaciji z zvokom in glasbo povedo "zgodbo", je pisalo v sporočilu za javnost ob lanski premieri v Cankarjevem domu.
Film po besedah režiserke Eme Kugler govori o nezmožnosti biti, obstajati kot avtonomno, svobodno bitje: "Kaj nas določa kot ljudi, kot človeka? Eno je civilizacija kot sistem moči in nadzora, zgrajen tekom časa in postavljen od tistih, ki so bili in ki so še na poziciji moči in ti dejansko določajo človekovo usodo. V toku 'zgodbe', ki jo film razvija, se pokaže, da je največja zabloda človeka njegova iluzija, da je svoboden."
Drugo vprašanje, ki se ga film loteva, pa je vprašanje človeške reprodukcije. Kaj je tisto, kar sili človeka v reprodukcijo? Morda družbena prisila, zgolj genetski kod, podobno kot pri živalih, ali pa človekov strah pred smrtjo, pred ničem, pred praznino, ki biva v vseh nas vse od rojstva dalje. "Verjetno kombinacija vsega skupaj," je razmišljala režiserka.
Glasbo za film je napisal skladatelj Robert Jiša iz Prage, izvedel pa Simfonični orkester Radia Slovenija pod taktirko Mareka Štryncla. Direktor fotografije je Lev Predan Kowarski, zvok je oblikoval Boštjan Kačičnik, digitalno postprodukcijo slike pa studio NuFrame.
Človek s senco je na 22. Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel vesno za najbolj izvirno/eksperimentalno AV delo.