Marko Jakše spet v Mariboru z razstavo Proti toku

Jakše se je v Mariboru predstavil prvič leta 1996, in sicer v Pekarni in Umetnostni galeriji Maribor (UGM). "Dve leti kasneje je z razstavo Nojeva barka postavil 'temeljni kamen' galerije KiBela. Lahko bi rekli, da je od takrat pravi Mariborc. Sicer nesporni ljubljenec publike in kritike, je upornik 'z razlogom' proti vzpostavljenim sistemom, saj meni, da siromašijo umetnost in ji odvzemajo njen osnovni postulat, svobodo," je v vabilu na razstavo zapisala predsednica KID Kibla Aleksandra Kostič.

Razstava Proti toku po njenih besedah manifestativno zavrača strukturo sodobnega umetniškega prostora, ki se vkaluplja v birokratske mehanizme in diktate. "Neusmiljeno iskreno obdela terminološki aparat, ki vlada v našem prostoru in času: projekt, koncept, študija, sodobnost, serija, ciklus, kustos, intelektualec, teorija, razumeti in sodobnost, z vsakim pojmom opravi posebej," je pojasnila.

Umetniška dela Jakšeta vidi kot zdravilca človeške duše, kot prevajalca duše v njeni pretanjenosti in večplastnosti, sprejemanju neznosne bolečine, kot tolažnika, ki usmerja navzgor (in navzdol), ki sveti z umetnostjo v temi z veščinami čuječega prisluškovalca in pretanjenega znalca, z umetnostjo, najlepšo med človekovimi delatnostmi.

"Slike, kot so Bela čreda, Rekonvalescenca, Bela žlica in nebroj drugih, vedno novih, destilirajo dobro in lepo, so najtoplejša tolažba in najučinkovitejše zdravilo. To je najtežja naloga, ki jo zmorejo le pravi duhovniki - ne samozvani in poimenovani, ampak taki pravi, redki svečeniki, kot je Marko Jakše. A ni to nekaj najboljšega in najlepšega, kar lahko umetnost da?" se je vprašala Kostičeva.

Razstava v artKITu in KiBeli bo odprta do 15. februarja.

Umetnik, rojen leta 1959 v Ljubljani, je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Živi in dela v vasi Mohorje. Za svoje delo je pred petimi leti prejel nagrado Prešernovega sklada.