misliFotografska razstava Zajčja luknja uvod v festival Slovenija 2050 v CD
Ljubljana, 20. januarja - V Cankarjevem domu (CD) se bo z odprtjem mednarodne fotografske razstave Zajčja luknja v prvem preddverju drevi začel tematski festival Slovenija 2050. Kot so zapisali, bodo v sklopu festivala skozi niz predavanj, razstav in drugih dogodkov razmišljali o prihodnosti Slovenije, kar pa seveda ni mogoče brez širšega konteksta globalnega sveta.
Z deli bodo na razstavi, ki nosi podnaslov Fotografija, magija in resničnost, zastopani Marion Balac iz Francije, Jojakim Cortis & Adrian Sonderegger iz Švice, Miha Godec & Valerie Wolf Gang ter Špela Škulj iz Slovenije in Simon Menner iz Nemčije.
Kot so ob razstavi zapisali v CD, je bila vse od izuma fotografija - tako v smislu fotografskega posnetka kot njenega širšega družbenega aparata - vedno prežeta z vero v prodorno, skoraj čarobno moč. Od zgodnjega prepričanja v njeno zmožnost "kraje duš" do sodobnega prepričanja v njeno moč "kraje podatkov" se je naše razumevanje izvora te moči spreminjalo in razvijalo. V preteklosti je izviralo iz dojemanja fotografije kot čarobne emanacije stvarnosti, danes pa vse bolj nastaja iz njene vpetosti v podatkovne sisteme (in njene zmožnosti manipulacije) znotraj vseprisotnega aparata družbenega nadzora.
V tako različnih praksah, kot sta na primer fotoreporterstvo in spiritualistična fotografija, ji je bila zadana naloga, da lahko razkrije več kot človeški pogled, da kot puščica prestreli resničnost, da nevidno naredi vidno, odsotno prisotno, daljne bližnje ter da nas popelje onkraj omejitev človeške zaznave in onkraj fizičnih omejitev prostora in časa. Da gradi iluzorne in fantastične krajine ter hkrati razbija iluzorične predstave o svetu. Fotografija nam je dala novo - izrazito fotografsko - razsežnost videnja in nikoli ni nehala vznemirjati našega raziskovalnega duha pri odkrivanju vsega neznanega, nevidnega, nerazumljivega, pretiranega, začaranega - čarobnosti sveta, torej.
Ta posebna moč fotografije danes še vedno vztraja, le da je njeno nekdanjo "analogno" magijo nadomestila nova, veliko bolj izmuzljiva, neobvladljiva in nedojemljiva magija algoritemskih enačb, strojnega vida, virtualne in obogatene resničnosti - magija naše distopične prihodnosti. Fotografiji nikoli nismo odrekli njenih izvornih mističnih lastnosti - in tako ostaja ena izmed najbolj magičnih tehnologij današnjega časa, so ob razstavi še zapisali v CD.
Razstavo, ki bo na ogled do 1. marca, so pripravili v sodelovanju z Zavodom Membrana in revijo Fotografija.