Najstarejša znana upodobitev Benetk datira v 14. stoletje

Odkritje je po njenih besedah pomembno, saj kaže na to, da je mesto že zelo zgodaj navduševalo sodobnike. Risba s peresom, ki je sicer precej rudimentarna in kjer še ni uporabljana perspektive, slednjo je odkrila šele renesansa v naslednjem stoletju, prikazuje mesto s cerkvami, palačami, kanali in celo gondolami, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Kot še navaja, je sicer Poggibonsija pot razen v Sveto deželo vodila tudi v Damask v Siriji ter v Kairo in Aleksandrijo v Egyptu. Rokopis je verjetno nastal kmalu po njegovi vrnitvi v Italijo leta 1350. Sandra Toffolo, ki je strokovnjakinja za beneško renesanso, je risbo Benetk odkrila maja v knjižnici v Firencah med pripravo študije o Benetkah, ki naj bi izšla letos.

Benetke so skozi zgodovino obiskovalce navduševale ne le s svojimi otoki in kanali ampak tudi s svojo edinstveno arhitekturo ter mednarodno atmosfero. Na vrhuncu slave v srednjem veku in renesansi so bile pomembno pomorsko in finančno središče. Pozneje so navdihovale številne umetnike, med drugim pisatelje Thomasa Manna, Marcela Prousta in Ernesta Hemingwaya.

Pred odkritjem omenjene risbe so o podobi Benetk pred stoletji pričali le zemljevidi in navtične katere. Med njimi je najstarejši zemljevid iz okoli 1130, ki ga je izdelal frančiškanski menih iz Benetk Paolino.

Na maja odkriti risbi so tudi drobne luknjice, kar po besedah Sandre Toffolo kaže, da so jo pogosto kopirali. To so počeli tako, da so risbo posuli s prahom, ki je skozi luknjice padel na spodaj podloženi list in tako nanj prenesel podobo.

V rokopisih in knjigah poznejšega datuma je Sandra Toffolo našla še več upodobitev Benetk, za katere je po njenih besedah očitno, da temeljijo na podobi iz rokopisa v Firencah.

Umetnostna zgodovinarka Kathryn Blair Moore, ki se prav tako posveča renesansi, pa je zapisala, da je Poggibonsijev rokopis zgodnji primerek novega žanra - romarskega vodnika, še piše AFP.