Slovenija 22.1.2020 13:31

V Mariboru razstavljeni Potni listi za življenje, ki so reševali Jude

Maribor, 22. januarja - Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta danes v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM) odpirajo dokumentarno razstavo Potni listi za življenje. Posvečena je poljskim diplomatom, ki so med drugo svetovno vojno v Bernu izdajali ponarejene potne liste latinskoameriških držav, predvsem Paragvaja, in tako reševali Jude.

Ljubljana, Judovski kulturni center. Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz. Uri Strauss, ki je kot otrok preživel holokavst zaradi ponarejenega potnega lista Paragvaja. Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Judovski kulturni center.
Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz.
Uri Strauss, ki je kot otrok preživel holokavst zaradi ponarejenega potnega lista Paragvaja.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Judovski kulturni center. Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz. Vodja Judovskega kulturnega centra Robert Waltl. Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Judovski kulturni center.
Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz.
Vodja Judovskega kulturnega centra Robert Waltl.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Judovski kulturni center. Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz. Poljski veleposlanik Pawel Czerwinski. Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Judovski kulturni center.
Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz.
Poljski veleposlanik Pawel Czerwinski.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Judovski kulturni center. Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz. Uri Strauss, ki je kot otrok preživel holokavst zaradi ponarejenega potnega lista Paragvaja. Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Judovski kulturni center.
Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz.
Uri Strauss, ki je kot otrok preživel holokavst zaradi ponarejenega potnega lista Paragvaja.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Judovski kulturni center. Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz. Uri Strauss, ki je kot otrok preživel holokavst zaradi ponarejenega potnega lista Paragvaja. Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Judovski kulturni center.
Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz.
Uri Strauss, ki je kot otrok preživel holokavst zaradi ponarejenega potnega lista Paragvaja.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Judovski kulturni center. Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz. Direktor Sinagoge Maribor Boris Hajdinjak, Uri Strauss, ki je kot otrok preživel holokavst zaradi ponarejenega potnega lista Paragvaja, poljski veleposlanik Pawel Czerwinski in vodja Judovskega kulturnega centra Robert Waltl. Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Judovski kulturni center.
Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz.
Direktor Sinagoge Maribor Boris Hajdinjak, Uri Strauss, ki je kot otrok preživel holokavst zaradi ponarejenega potnega lista Paragvaja, poljski veleposlanik Pawel Czerwinski in vodja Judovskega kulturnega centra Robert Waltl.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Judovski kulturni center. Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz. Uri Strauss, ki je kot otrok preživel holokavst zaradi ponarejenega potnega lista Paragvaja. Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Judovski kulturni center.
Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz.
Uri Strauss, ki je kot otrok preživel holokavst zaradi ponarejenega potnega lista Paragvaja.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Judovski kulturni center. Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz. Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Judovski kulturni center.
Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Judovski kulturni center. Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz. Direktor Sinagoge Maribor Boris Hajdinjak. Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Judovski kulturni center.
Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz.
Direktor Sinagoge Maribor Boris Hajdinjak.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Judovski kulturni center. Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz. Vodja Judovskega kulturnega centra Robert Waltl. Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Judovski kulturni center.
Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz.
Vodja Judovskega kulturnega centra Robert Waltl.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Judovski kulturni center. Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz. Uri Strauss, ki je kot otrok preživel holokavst zaradi ponarejenega potnega lista Paragvaja. Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Judovski kulturni center.
Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz.
Uri Strauss, ki je kot otrok preživel holokavst zaradi ponarejenega potnega lista Paragvaja.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Judovski kulturni center. Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz. Uri Strauss, ki je kot otrok preživel holokavst zaradi ponarejenega potnega lista Paragvaja. Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Judovski kulturni center.
Novinarska konferenca ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. 1.) in 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz.
Uri Strauss, ki je kot otrok preživel holokavst zaradi ponarejenega potnega lista Paragvaja.
Foto: Bor Slana/STA

Osrednji gost in govornik na odprtju razstave bo Uri Strauss iz Švice, ki je kot otrok preživel holokavst prav zaradi ponarejenega potnega lista Paragvaja, pojasnjujejo v Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.

Na novinarski konferenci v Ljubljani je Uri Strauss dopoldne pojasnil, da je po njegovih podatkih ponarejene potne liste Paragvaja dobilo okoli 3200 ljudi, po zaslugi teh dokumentov pa jih je preživelo kakih 900.

Njegova družina je živela v Amsterdamu, kjer so Judom poleti leta 1942 rekli, da jih bodo začasno preselili na vzhod. Kot je dejal, je večina temu verjela, a ne tudi njegovi starši, ki so po zvezah prišli do ponarejenih potnih listov Paragvaja in tudi drugih dokumentov, s katerimi so lahko varno potovali po Evropi.

Njegov oče je sicer vedel, da je paragvajski potni list le začasna rešitev. Po Evropi je bilo namreč kmalu veliko latinskoameriških potnih listov, zaradi česar so Nemci postali pozorni nanje. Zato so imeli tudi druge dokumente, ki so jih uporabljali po potrebi, je pojasnil Uri Strauss, ki je bil tedaj star okoli tri leta. Novinarjem je tudi pokazal paragvajski potni list ter vizume in dovoljenja za potovanje.

Poljski veleposlanik v Sloveniji Pawel Czerwinski je na novinarski konferenci dejal, da je organizirana mreža ljudi omogočila preganjanim Judom potne liste latinskoameriških držav, s katerimi so lahko zapustili okupirana ozemlja in si tako rešili življenje. Izpostavil je, da je šlo za posebno obliko reševanja Judov med drugo svetovno vojno.

Aktivnosti skupine diplomatov v Bernu je namreč vseskozi popolnoma podpirala tedanja poljska vlada v izgnanstvu. Judom so sicer na različne načine pomagali tudi številni drugi diplomati, a so to delali na svojo roko, je še dejal veleposlanik.

Razstavo, ki bo v Mariboru na ogled do 29. februarja, je pripravil Inštitut Pileckega iz Varšave v sodelovanju z veleposlaništvom Poljske v Bernu, njeno gostovanje v Sloveniji pa sta organizirala Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor in poljsko veleposlaništvo v Ljubljani.

Po uradnem odprtju razstave bo v Glazerjevi dvorani UKM še projekcija dokumentarnega filma Paragvajski potni listi v režiji Roberta Kaczmareka. Film je pripravil Inštitut za narodni spomin iz Varšave in bo ob tej priložnosti prvič predvajan s slovenskimi podnapisi.

Razstavo so postavili ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki se obeležuje 27. januarja, letos pa mineva tudi 75 let od osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau, kjer so nacisti pobili več kot milijon ljudi. Iz Slovenije je bilo v taborišče, ki še danes velja za največje pokopališče v zgodovini človeštva, deportiranih več kot 2300 ljudi.

Razstava sodi tudi v sklop projekta Šoa - spominjajmo se, ki vsako leto ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta prinaša prireditve po vsej Sloveniji. Koordinator projekta je Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, vključujejo pa se številne kulturne, muzejske, raziskovalne in izobraževalne ustanove, ki ob tej priložnosti pripravijo razstave, znanstvena srečanja in različne kulturne dogodke.

Častni pokrovitelj projekta Šoa - spominjajmo se 2020 je minister za kulturo Zoran Poznič, ki bo v četrtek nagovoril zbrane na spominski prireditvi v mariborski Sinagogi, kjer bodo odprli dokumentarno razstavo o slovenskih žrtvah Auschwitza.

Osrednja spominska slovesnost ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta in 75. obletnici osvoboditve Auschwitza bo 30. januarja v Lendavi z nagovorom predsednika republike Boruta Pahorja in odprtjem razstave Auschwitz - kraj na Zemlji: Auschwitz Album.