misliMeta Grgurevič z Nemogočimi mehanizmi še v avstrijskem Gradcu
Maribor/Gradec, 26. januarja - Slovenska umetnica Meta Grgurevič, ki raziskuje in konstruira kinetične sisteme ter jih sestavlja v večdimenzionalne postavitve, se bo po Mariboru predstavila še v graškem Künstlerhaus, Halle für Kunst & Medien (KM- Graz). Tam bodo v petek odprli drugi del njene retrospektivne razstave Nemogočimi mehanizmi.
Nemogoči mehanizmi (Impossible machines) je razstava v dveh delih, ki vzporedno v Mariboru in Gradcu predstavlja osrednja avtoričina dela, nastala v zadnjih osmih letih. Prvi del razstave so konec novembra lani postavili v Umetnostni galeriji Maribor (UGM) in bo na ogled do marca.
V Gradcu bodo dela Mete Grgurevič razstavljena do začetka aprila. Delno bo torej razstava potekala hkrati v dveh mestih, na njej pa bodo poleg že videnih razstavljena tudi nekatera nova dela.
Razstavo sta postavili UGM in graška galerija Künstlerhaus v sodelovanju s Fundacijo Marignoli di Montecorona iz Spoleta. "V naši galeriji ves čas sledimo slovenskim avtorjem mlajše srednje generacije, torej avtorjem sredi svoje kariere, ki delajo presežna, velikopotezna dela. Med njimi je zagotovo tudi Meta Grgurevič," je povedala kustosinja Simona Vidmar iz UGM.
Umetnica je s svojimi nizkotehnološkimi, celo arhaičnimi mehanizmi razvila svojstveno senzibilnost. "Meta sicer izhaja iz neke strukturirane ideje, ima pa zelo močen moment pri materializaciji te ideje. Formalno so potem njena dela izjemno zanimiva, vizualno zelo komunikativna, in to je nekaj, kar je edinstveno v našem prostoru," je pojasnila kustosinja.
Meta Grgurevič sodi v prodorno generacijo slovenskih diplomantov beneške akademije, ki je po navedbah UGM pomembno prevetrila diskurz slovenske sodobne umetnosti. "Kot večina avtorjev te generacije je izhajala iz ideje soustvarjanja svojih del v sodelovanju z drugimi umetniki, vključevanja performativnosti kot ključnega elementa umetniškega procesa ter gradnje umetniškega dela kot totalne izkušnje. Ob tem se je avtorica posvetila zelo intimnemu raziskovanju umetnosti v povezavi s tehnologijo in procesom materializacije znanstvene in umetniške ideje ter razvila fascinacijo nad mehanskimi sistemi, ki ustvarjajo gibanje, svetlobne učinke ali iluzijo," še poudarjajo v galeriji.
Prav to sodelovanje je omenila tudi umetnica. "Ta razstava ni pomembna le zame, ampak za celotno sceno, ki se je dogajala v teh osmih letih. Vsi smo bili veliki entuziasti in smo radi skupaj delali. Vsi smo delali s to utopično idejo, da se kljub ne najbolj idealnim pogojem da nekaj narediti. Iz tega smo se ogromno naučili in vplivali drug na drugega," je povedala ob odprtju razstave v Mariboru.