Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

RUDA O UKINITVI SVOBODE

Kaj če ni vselej smiselno zagovarjati "svobode"? Kaj če včasih prav zagovarjanje "svobode" zahrbtno vodi v upravičevanje zatiranja in gospostva? In navsezadnje, kaj če je v taki situaciji fatalistična drža ne samo razumna, temveč tudi edina omogoča resnično svobodo? Mar to ne bi bilo komično? Ukinimo svobodo se začne s trivialno, pa vendar redko izrečeno opazko: veliki misleci svobode (denimo Descartes, Kant, Hegel in Freud) so bili obenem tudi zagovorniki predestinacije.

Knjiga rekonstruira zgodovino novoveške racionalistične filozofije, in njene predzgodovine v Martinu Luthru, z diskusijo o tem, kako natančno je fatalizem lahko uporaben za kritiko ideologije, uperjeno proti dominantnim ideologijam svobode izbire. Ideologije začenjajo z domnevo, da je svoboda nekaj, kar imamo (in česar smo lastniki). Kako naj se znebimo te domneve? Odgovor racionalnega fatalizma je, da moramo misliti najslabše, najslabše, ki se je vselej že zgodilo, da nismo vselej že svobodni, da svoboda ni lastnina; da ni že od nekdaj naša last.

Ukinimo svobodo pokaže, da ta fatalistična zavrnitev svobode (izbire) kot predpogoja svobode ni niti tragični niti eksistencialistični argument, kaj šele pasivno nihilistični. Knjiga pokaže, da je bil ta argument v novoveškem racionalizmu vselej znova dojet kot komični argument. Prvi korak v komediji fatalizma je, da izgubimo, česar nimamo (svobodo), tako da v drugem koraku lahko napravimo tisto, kar se zdi nemogoče. Duhovitost fatalizma je v tem, da nas sooči z breznom nesvobode in nas tako prisili dojeti, da je (samo skozi) nemogoče (mogoče) nadaljevati, so zapisali pri Maski. Knjigo je prevede Jernej Županič.

Ruda je izredni profesor na Univerzi v Dundeeju in avtor številnih knjig, v zadnjem času Indifferenz und Wiederholung. Freiheit in der Moderne (Konstanz UP 2018), The Dash - The Other Side of Absolute Knowing (z Rebecco Comay, MIT Press 2018) in Reading Marx (z Agonom Hamzo in Slavojem Žižkom, Polity 2018). V slovenščini pogosto objavlja za revijo Problemi, dostopna pa je tudi njegova prelomna knjiga Heglova drhal: raziskava Orisa Heglove filozofije pravice (Sophia 2015).

S ČUJEČNOSTJO PROTI STRESU

Stres v življenju je neizogiben in zdi se, da ga je čedalje več. Če ga ne zmoremo obvladovati, prej ali slej zbolimo. Program za zmanjševanje stresa, zasnovan na čuječnosti (MBSR), je izvoren in najtemeljiteje raziskan program za urjenje čuječnosti na svetu. Nagli način življenja, množica obveznosti in nenehna priklopljenost na medije slabo podpirajo stik s samim seboj. Naša pozornost je razpršena, nenehno smo v stresu in ne poskrbimo zase, ko bi morali - ne prisluhnemo svojim lastnim potrebam. Posledice so kmalu vidne na telesu, umu in duši, saj čezmerni stres povzroča številne bolezni sodobnega časa, tudi izgorelost.

Čuječnost je način posvečanja pozornosti sedanjemu trenutku brez kakršnih koli sodb. Robert Križaj je priznan učitelj čuječnostnega programa za obvladovanje stresa; izobraževal se je tudi pri njegovem utemeljitelju dr. Jonu Kabat-Zinnu. V priročniku skozi lastno izkušnjo učenca in učitelja pojasni osnove te tehnike, njeno zdravilno moč v obdobju stresa, bolečine in bolezni, in nas vodi skozi osemtedenski vadbeni program, ki krepi duševno in telesno zdravje. Čuječi smo bolj povezani s svojim telesom in umom. Bolje se lahko soočamo z življenjem in ga bolj polno živimo. Stranski učinki so običajno boljši spanec, manj stresa, boljša samopodoba in več energije ter navdušenja, so zapisali pri Mladinski knjigi.

SKRIVALNICE ZA PRVI VSTOP V SVET STRIPA

Skrivalnice, nova stripovska izdaja samosvoje striparke in vsestranske umetnice Saše Kerkoš, je namenjena najmlajšemu občinstvu in predstavlja idealno vstopnico v stripovsko književnost. Dvojezična knjižica vprašanj v slovenščini in angleščini, izdana v Stripburgerjevi zbirki Minimundus, bralca s poetično risbo vpelje med krošnje dreves in na travnike, kjer se skriva marsikaj neznanega in zanimivega. Uči razumevanja vizualne pripovednosti v podobah brez besed ter je namenjena predšolskim otrokom in njihovim staršem, pa tudi vsem otrokom po duši, ki cenijo radovednost, navihanost in humor, so zapisali pri Stripburgerju.