misliNa okrogli mizi STA o nižjem davku na knjigo in časopise
Ljubljana, 28. januarja - Nižji, petodstotni davek za knjige, časopise in periodične publikacije bo tema današnje okrogle mize v organizaciji Slovenske tiskovne agencije. O tem, kaj prinaša, bodo spregovorili direktorica javne agencije za knjigo Renata Zamida, založnika Samo Rugelj in Rok Zavrtanik ter direktorica in odgovorna urednica Gorenjskega glasa Marija Volčjak.
Ljubljana, Cankarjev dom.
Knjige.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Posebno, najnižjo stopnjo davka za knjige, časopise in periodične publikacije tako v fizični kot elektronski obliki - v Sloveniji namreč veljata še splošna stopnja DDV v višini 22 odstotkov in znižana v višini 9,5 odstotka - je z novim letom prinesla novela zakona o davku na dodano vrednost. Po oceni zakonodajalca naj bi s tem prispevali k večji dostopnosti kakovostne pisane besede za bralce.
Sprememba, ki so jo potrdili vsi poslanci državnega zbora, prihaja več kot desetletje po pobudi, da slovenska knjiga sploh ne bi bila obdavčena, česar pa evropska zakonodaja trenutno še ne dopušča. Zaradi nižje obdavčitve knjig se bo po napovedih v državni proračun steklo 9,4 milijona evrov manj davkov.
Kot so pojasnili na ministrstvu za finance, se bo nižja stopnja DDV obračunavala od dobav in izposoje knjig, časopisov in periodičnih publikacij. Glede na to, da se cene izdelkov prosto oblikujejo na trgu, pa bo od poslovne politike vseh v dobavni verigi odvisno, ali bodo njihove prodajne cene tudi dejansko znižali in s tem ugodnost nižje stopnje DDV prenesli na končnega potrošnika ali bodo razliko v višini nižjega davka zadržali zase.
Namen nižjih stopenj DDV je po navedbah ministrstva prva možnost, kakšna bo praksa, pa bo pokazala nova produkcija. Zavrtanik in direktor za področje marketinga in prodaje pri Večeru Miha Klančar sta sicer za STA nedavno ocenila, da ta ukrep na dolgi rok ne rešuje problemov slovenskega založništva in tiskanih medijev.