Nižja stopnja davka na knjige dobrodošel ukrep z odprtimi možnostmi za stroko

Na okrogli mizi z naslovom Nižji davek - boljši časi za knjigo in časopis?, ki je potekala v organizaciji Kluba STA, so spomnili, da je 5-odstotna stopnja DDV na knjige veljala že ob osamosvojitvi, nato je prišlo do njenega povišanja na 9,5 odstotka, v primeru elektronskih knjig, časopisov in publikacij pa na 22 odstotkov. Znižani davek na knjigo smo v Sloveniji dobili več kot desetletje po pobudi, da slovenska knjiga sploh ne bi bila obdavčena, česar pa evropska zakonodaja trenutno še ne dopušča.

Direktor in glavni urednik založbe Umco ter publicist Samo Rugelj je spomnil, da so imeli na Hrvaškem okoli leta 2000 ničelno stopnjo davka na knjige in tamkajšnje knjigarne so buhtele od knjižne produkcije, nato pa so knjigo obdavčili in danes beležijo borno stanje. Po besedah Ruglja teorija kaže, da se "vsak odstotek znižanega davčnega bremena odrazi v 2-odstotnem povišanju prodaje knjig".

Gost je spomnil še, da ukrep uvedbe 5-odstotnega davka na knjigo prihaja po dobrem desetletju krize v branži in lahko prinese pozitivne finančne učinke za vse udeležence v knjižni verigi, poleg tega pa ima tudi simbolno vrednost, saj je bila knjiga v socializmu cenjena. Dodal je, da se je zanje aktualna oblast v odstopu zapisala v zgodovino glede sprejetja nižje stopnje davka na knjigo, iz tega pa sledi tudi sporočilo, da so knjige in tiskani mediji nekaj, kar se splača imeti in varovati.

Direktorica Javne agencije za knjigo RS (Jak) Renata Zamida je prav tako izrazila zadovoljstvo, da smo v Sloveniji dosegli najnižjo stopnjo obdavčitve knjig, ki jo omogoča davčna politika EU. Spomnila je, da so na Norveškem po desetih letih, ko so uvedli nižji davek na knjige, ugotovili, da se je povečala produkcija knjig in njihova raznolikost, povečala pa se je tudi prodaja. Kako bo pri nas, je težko določiti, saj bodo založniki najbrž ukrepali različno, odvisno od njihovega prometa na letni ravni.

Na Jaku so skušali napraviti projekcije in ugotovili, da bodo prihranki založnikov na račun nižjega davka od nekaj 10.000 evrov pa skoraj do milijona evrov. Kot je dodala direktorica Jaka, bo tako ukrep za ene morda pomenil to, da ne bodo več zamujali s plačili, za druge pa upa, da bo vodil k novim nastavkom za oblikovanje cen za prihodnje programe in knjige, ki jih bodo izdajali. Prav tako je to tudi možnost za izboljšanje položaja avtorjev in prevajalcev.

Za konkretne številke je še prezgodaj, je pa po besedah Ruglja že zaznati nekatere simbolične učinke. Po tem, ko so poslanci konec novembra potrdili novelo zakona o davku na dodano vrednosti (DDV), je bilo po njegovih besedah v medijih objavljenih veliko člankov, da se je na področju knjige in tiskanih medijev nekaj premaknilo. Bralcem take vesti dajo vedeti, da zadeve niso samoumevne in da lahko za izboljšanje situacije tudi sami kaj naredijo s tem, da knjige ali časopise tudi kupujejo. "Delovati moramo skupaj," je pozval Rugelj.

Menil je tudi, da je mogoče novo generacijo bralcev pritegniti z e-knjigo, kasneje pa se bodo lahko vrnili na tiskano knjigo. Prav pri e-knjigah se je zgodilo veliko znižanje davka, z 22 na 5 odstotkov, kar je zelo velika razlika, zato je Rugelj izrazil upanje, da bo to spodbudilo širino in raznovrstnost izdanih e-knjig. Renata Zamida pa potencial prepoznava tudi v zvočnicah.

Glede tega, kakšni ukrepi bi bili še potrebni, da bi se slovensko založništvo na dolgi rok obdržalo, je direktorica Jaka predlagala, da bi se proračun javne agencije dvignil na raven iz leta 2011, ker je večina njihovih sredstev namenjenih neposrednim finančnim spodbudam. Kot je opomnil nekdanji direktor Jaka Slavko Pregelj, so se sredstva javne agencije odtlej znižala za 30 odstotkov, kar znaša 16 oz. 17 milijonov evrov. Rugelj pa je predlagal dve možnosti: prva predvideva poplačilo producentov, se pravi avtorjev in založnikov, po drugi strani pa bi bilo treba v celotni panogi stremeti k ukrepom, ki bi enakovredno koristili vsem vpletenim, tudi v smeri promocije in prodaje knjig.