V Narodni galeriji razstava predstavnikov srbskega modernizma

Avtorica razstave Srbski modernizem 1880-1950 je ravnateljica Galerije Srbske matice Tijana Palkovljević Bugarski, v Narodni galeriji pa so jo v sodelovanju s to novosadsko galerijo pripravili po razstavi hrvaškega modernizma.

Kot so sporočili iz Narodne galerije, izbrane umetnine predstavljajo ogledalo srbskega modernizma. Med avtorji del, ki jih bo mogoče videti na razstavi, so Paja Jovanović, Uroš Predić, Đorđe Jovanović, Nadežda Petrović, Petar Dobrović, Sava Šumanović in Milan Konjović.

Galerija Srbske matice v Novem Sadu je nacionalna galerija z dolgo in zapleteno zgodovino, ki deduje eno najbogatejših zbirk srbske umetnosti novejše dobe. Ustanovljena v Budimpešti leta 1847, preseljena v Novi Sad leta 1864 in odprta za javnost leta 1933 je svoje dejansko profesionalno poslanstvo začela opravljati leta 1958 po selitvi v lastno zgradbo, v kateri deluje še danes. Poleg zbiranja, preučevanja, varovanja in razstavljanja je od samega začetka ena od njenih osnovnih nalog vzpostavljanje mednarodnega sodelovanja.

Kot so zapisali ob razstavi, je moderna doba v srbski umetnosti nastopila v trenutku, ko so se nosilci emancipacijskih prizadevanj zavedli moči podobe in ob stvaritvah Paje Jovanovića ter Đorđa Krstića in Uroša Predića likovno umetnost pritegnili v državotvorne napore za združitev razdeljenega naroda. Mlajša generacija, šolana predvsem v Münchnu, kasneje tudi v Parizu (Josif Falta, Anastas Bocarić, Vasa Eškićević, Đorđe Jovanović, Nadežda Petrović, Bora Stevanović, Milan Milovanović in drugi), se je zavedla širše južnoslovanske identitete in z umetniškimi povezavami in ob podpori srbske države ustvarila predpodobo združitve južnih Slovanov leta 1918.

Po veliki vojni so se srbski umetniki tesneje navezali na Pariz. Petar Dobrović, Sava Šumanović, Mladen Josić, Milan Konjović, Marko Čelebonović in drugi so v času med obema vojnama sledili zgledom Pariške šole, medtem ko je Mihailo S. Petrov pripadal krogu mednarodne avantgarde in revije Zenit. Umetnostni gibanji rappelle a l'ordre (poziv k redu) in art deco 20. let se v njihovih delih prevesita v realizme 30. let, ko izstopa Đorđe Andrejević Kun s svojo socialnokritično grafiko.

"Pesniška povezava Dušana Matića in Marka Ristića z Bretonovim nadrealističnim krogom se je odrazila posredno v delih Petra Lubarde, sicer pa šele v delih mlajših srbskih umetnikov po sredini stoletja. Sijajna dela Milenka Šerbana, Bogdana Šuputa in Marka Čelebonovića zaključujejo tokratni izbor in predstavljajo izjemno nadgradnjo fovističnih in intimističnih izhodišč," so zapisali v galeriji.

Po napovedih bo razstava izpostavila tudi povezave med srbskimi in slovenskimi likovnimi ustvarjalci. Ti so bili s srbskimi kolegi povezani bolj kot s hrvaškimi, saj so na začetku 20. stoletja slovenski liberalci v prizadevanju za uveljavitev zahtev slovanskih narodov v okviru avstro-ogrske monarhije podpirali iskanje zaveznikov v širšem slovanskem okolju, so še zapisali v Narodni galeriji.