Pred sto leti se je rodil umetnostni zgodovinar in likovni kritik Zoran Kržišnik

Kržišnik se je po študiju umetnostne zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti leta 1948 zaposlil kot pomočnik upravnika novoustanovljene Moderne galerije. Med letoma 1957 in 1981 je bil njen ravnatelj in do leta 1986 vodja njenega kolektivnega poslovodnega organa.

Bil je pobudnik in organizator Mednarodnega grafičnega bienala, ki velja za najstarejšo grafično prireditev na svetu in v Ljubljani poteka od leta 1955, do leta 1986 pod okriljem Moderne galerije. Leta 1986 je bil ustanovljen Mednarodni grafični likovni center, ki ga je Kržišnik vodil do leta 2000.

Poleg tega je bil selektor številnih mednarodnih grafičnih razstav ter član mednarodnih žirij v uglednih institucijah, komisijah in odborih po vsem svetu. Po tujini je potovalo več preglednih razstav jugoslovanske umetnosti po njegovem izboru.

Kot so ob obletnici rojstva zapisali v Moderni galeriji, je bila ena od Kržišnikovih največjih zaslug odpiranje slovenskega likovnega prostora v svet, saj je grafika v tistem času omogočala izmenjavo ključnih informacij o delih pomembnih sodobnih likovnih umetnikov in prav prek Mednarodnega grafičnega bienala se je naš prostor začel odpirati v zahodnoevropski umetnostni prostor.

Dodali so, da je bil Mednarodni grafični bienale zasnovan tudi kot primer izvajanja kulturne diplomacije in kulturnih politik gibanja neuvrščenih, ki jim je sledila Jugoslavija obenem z iskanjem vmesnega položaja med zahodnim in vzhodnim blokom.

Kot ravnatelj Moderne galerije je bil Kržišnik v letih 1960, 1966 in 1970 komisar jugoslovanske predstavitve na beneškem bienalu. V letih 1980 in 1988 je Moderna galerija po svojem izboru predstavila umetnike v jugoslovanskem paviljonu na beneškem bienalu, leta 1964 pa je bil član mednarodnega organizacijskega odbora documente III v Kasslu.

Kržišnik je umrl 2. julija 2008 v Ljubljani.