misliProfesorica matematike Marta Zabret pred kulturnim praznikom: Umetnost je porodila omiko
Ljubljana, 4. februarja - "Ko je govora o kulturi, kaj hitro prebegnemo na katero od njenih sopomenskih področij. Za pametovanje ob dejanskih ali navideznih šankih sta najpripravnejši umetnost in omika," je za STA razmišljala Marta Zabret. Ob tem prikaže še dejansko stanje. Kako je šolo, na kateri poučuje, spremenila ustvarjalnost.
"Umetnost, sploh moderna, se že tradicionalno nahaja na prangerju za družbene parazite. Omika, bolje, njena odsotnost, pa od zore človeštva dalje prija kot začimba pri jadikovanju nad mlado generacijo.
Omikanost se v današnjih 'razsvetljenih' krogih razume kot lastnost izključno pridobitniških udov človeštva, ki priznavajo izključno tržno oprijemljive izrastke umetnosti.
Vsak drugačen pogled na omiko in umetnost, sploh pa na njuno pojavnost pri mladih, je obsojen na pokroviteljski prezir in vzvišeno nejevero. A narava je prefrigana: v človeški genetski kod je vtisnila željo po ustvarjanju in jo pri mladih okrepila še z uporništvom in nagnjenostjo do tveganja. Ko se vsemu temu pridruži še kak zanesenjaški mentor, je jedrska cepitev umetnosti neizbežna," je zapisala Marta Zabret.
"Poučujem na srednji šoli, ki jo poleg gimnazijskega poseljujejo strokovni programi. Pred leti so naše hodnike in učilnice poleg bodočih ekonomskih tehnikov popestrili še dijaki predšolske vzgoje. Med naše stene je pljusnila živa glasba, iz vseh kotov je slišati piskanje, brenkanje in petje, šolski stropi, tla in stene so za vsak letni čas in vsako priložnost prepredeni z novimi likovnimi stvaritvami. Nekdanjim redkim mentorjem, predanim umetnosti, so stopili ob bok izvedeni glasbeniki in likovniki. Dijaška ustvarjalnost se je razmahnila; gledališčnikom so se pridružili ustvarjalci muzikalov, koncertov, šolske prireditve so se razcvetele v umetniške performanse, ki jih dijaško občinstvo spremlja pretežno umirjeno in spoštljivo."
"Umetnost povezuje dijake in mentorje v družino, v kateri so starost, spol, narodnost in vrsta šolskega programa zanemarljivi. Ob tem se je sprva komaj opazno, v zadnjem desetletju pa očitneje spreminjala celotna lokalna dijaška klima. Šola in njena okolica sta čistejši kot nekdaj, izgredov in vandalizma skorajda ni. Umetnost je porodila omiko," meni Marta Zabret.
"Kot je bilo že uvodoma povedano, ne mislijo vsi tako. Blagodejnega vpliva umetnosti na mlade in njihov razvoj samooklicani intelektualno vrednejši del odrasle populacije ne bo nikoli priznal. Zanj ima veljavo le prava, trda znanost: naravoslovje, na uporabno računstvo obrezana matematika, geografija, pogojno še jeziki, kajpak brez književnosti, in zgodovina. Ostalo je dim, megla, navlaka ali kvečjemu rekreacija. Stopnje narodove kulture ni težko oceniti. Treba je, prosto po Ivanu C., le potipati, kakšen odnos imata do umetnosti in humanistike oblast in učiteljstvo," je sklenila profesorica.