Ptujski grad le dočakal konservatorski načrt

Kot je poudaril Lorenčič, predvsem grajski kompleks zahteva veliko rednega vzdrževanja, pri čemer so v največji meri odvisni od pomoči države, saj je grad v njeni lasti. Lani so bili deležni nekaj škode ob julijskem neurju, veliko bolj vesela vest pa je, da so v začetku leta vendarle prejeli konservatorski načrt.

V celoti je po besedah direktorja napisan analitični del z opisom grajskega kompleksa, oceno tveganja in njegovim pomenom, podane so tudi smernice s področja spomeniškega varstva. Ob tem je delno napisan konservatorski projekt za romanski palacij.

Lani so sanirali nadaljnja dva dela grajskega obzidja, menjali del oken ter opravili vzdrževalna dela v razstavnih prostorih na Prešernovi ulici, v Miheličevi galeriji in restavratorski delavnici za tekstil. Uredili so sanitarije na gradu, nekaj del so opravili v romanskem palaciju in uredili plato na spodnjem grajskem dvorišču.

Na zahtevo pristojnega inšpektorata so jeseni zaradi slabega stanja zamenjali lesene zabojnike, v katerih še vedno tiči bogato rimsko kamnito gradivo, medtem ko za zdaj še vedno nimajo rešitve glede bogate arheološke zbirke.

V zvezi s tem je Lorenčič povedal, da so na Ptuju nedavno zrušili stavbo nekdanje polnilnice na Muzejskem trgu, tam pa je zdaj predvidena postavitev arheološkega depoja na prostem. Projekt zaščitne konstrukcije pripravlja mestna občina, muzej pa bo poskrbel za restavriranje eksponatov, ki bodo razstavljeni.

So se pa v zadnjih mesecih pojavile informacije o načrtu države, da bi se namesto novogradnje za potrebe arheološkega muzeja lotili obnove žitnice ob gradu. Lorenčič je povedal, da so z ministrstva prejeli tudi pisno potrditev o tem. Po njegovih besedah si omenjeni objekt v vsakem primeru zasluži posebno obravnavo, saj gre za 4000 kvadratnih metrov velik kompleks, ki lahko predstavlja izjemen potencial ne le za reševanje arheologije, pač pa tudi druge prostorske problematike.

"Ne glede na to, kar se bo v naslednjih tednih odvijalo na političnem prizorišču in kdo bo sestavil vlado ter komu bo pripadel resor ministrstva za kulturo, je naša ključna naloga, da letos zagotovimo vso potrebno dokumentacijo za obnovo žitnice," je povedal Lorenčič.

Pokrajinski muzej, ki ima svojo enoto tudi v Ormožu, pa je lani naletel na težavo pri financiranju, predvsem s strani soustanoviteljic zavoda. Še vedno namreč ni zaključen spor z občino Središče ob Dravi, ki se je odločila, da ne bo več sofinancirala zavoda.

Lorenčič je povedal, da je omenjena zadeva na sodišču, trenutno so v fazi mediacije. Skozi vso lansko leto so občine pozivali k aktivnejšemu reševanju problematike, saj je trenutno veljaven odlok še vedno nespremenjen, enako velja tudi za pogodbo o pravicah in dolžnostih, ki so jo podpisale vse ustanoviteljice.

"Mediacija je za nas sprejemljiva, če bo občina spremenila svoje razmišljanje in poravnala zapadle obveznosti, sicer pa težko," je dejal Lorenčič in dodal, da je lanski izpad za muzej pomenil okoli 16.000 evrov, kar so morali pokriti sami.

Agonija sicer po njegovem traja že več let, saj so se občine z ormoškega območja že pred časom odločile, da bodo financirale eno delovno mesto manj. Tega so uspeli rešiti s pomočjo ministrstva, a imajo zdaj novo težavo na ormoškem območju, kjer so zaposleni trije ljudje.