Podjetnik Dušan Olaj pred kulturnim praznikom: Kulturnega denarja je povsod premalo

A prav poslovna potovanja po svetu mu nudijo spoznavanje raznolikosti življenja in kultur, kako pomembna je lahko za narod njegova kultura in kako različne so lahko te kulture. "Zato se strinjam s trditvijo, da je kultura identiteta naroda," meni Dušan Olaj.

"Enako je pri meni z umetnostjo. Verjetno ga ni pomembnejšega muzeja ali galerije na svetu, ki je ne bi obiskal. Da ne govorim o koncertnih in opernih dvoranah. Največkrat hitra hoja po hodnikih in mimo eksponatov ali disciplinirano poslušanje in gledanje umetnikov na odru... In čudenje, kako je nekaterim dan talent nečesa, kar si drugi sploh ne znamo predstavljati," je svojo izkušnjo z umetnostjo opisal Olaj.

In kako Olaj razmišlja o tem, da Slovenija ceni in slavi športnike, vrhunske umetnike in znanstvenike pa znatno manj? "Kar se tiče Slovenije in njenega spoštovanja športnikov v primerjavi z umetniki in znanstveniki menim, ni vse tako slabo, kot se prikazuje. Ni velike razlike med nami in drugimi državami. Kulturnega denarja je povsod premalo. Slovenci pa smo še posebej znani, da bi radi imeli vse, vendar bi za to čimmanj dali. Sistemskega denarja evidentno ni dovolj niti za status quo, kaj šele za kvaliteten razvoj naše umetnosti. Torej ostane iskanje virov financiranja pri sponzorjih in donatorjih. Toliko opevano družbeno poslanstvo. Kar pa ni enostavno. Trdim iz prve roke. Težko je zadovoljiti vse prošnjam, ki dnevno prihajajo na naslove direktorjev 'uspešnih podjetij'. Preprosto, preveč jih je. Doniramo lahko šele potem, ko izplačamo plače, poravnamo davke in vrnemo bančne kredite."

"Kljub vsemu pa nas je vedno več, ki namenjamo sredstva tudi v kulturo in umetnost. Nihče nima pravice trditi, da premalo, ker šteje vsak evro. Za kaj več pa sta potrebna čas in potrpežljivost," je svoje razmišljanje sklenil Olaj.