Asociacija poziva k sistemskem reševanju prostorske problematike NVO v kulturi

Pri Asociaciji so poudarili, da nevladniki prazne javne prostore v mestih razumejo kot potencialni prostor za ustvarjalno produkcijo, ki jih s trudom in delom v javnem interesu spremenijo v pomenske prostore. Ti prostori pa lahko na neki točki postanejo zanimivi za zasebnike s profitnimi interesi. V temo so se pri Asociaciji poglobili ob tem, ko so v zadnje pol leta prav zaradi investicijskih projektov svoje delovne prostore morali zapustiti kulturni ustvarjalci, ki so v Ljubljani delovali na Kersnikovi 4 ter v prostorih Tobačne.

Kot je znano, Mestna občina Ljubljana pripravlja nove prostore za nevladnike na Trgu prekomorskih brigad, a pri Asociaciji opozarjajo, da ima tudi to, kje posamezne organizacije delujejo - v centru mesta ali na obrobju - določen pomen za nekatere ustvarjalce, še posebej, če razpolagajo z razstavnimi ali izvedbenimi prostori. Prav tako si organizacija v nekem okolju zgradi občinstvo, z vsako selitvijo pa so povezani stroški in obdobje negotovosti. Že leta so v društvu s podobnimi primeri seznanjeni tudi od poklicnih NVO v kulturi, ki delujejo izven Ljubljane.

Analizo so opravili tudi v luči sprejemanja novega Nacionalnega programa za kulturo in lokalnega programa za kulturo Mestne občine Ljubljana ter v času kandidatur za Evropsko prestolnico kulture.

Na podlagi analize so po besedah strokovnega vodje Asociacije Tadeja Meserka želeli pridobiti realne podatke o tem, koliko prostorov je na razpolago kulturnikom - tu so naleteli na slab odziv ministrstev in lokalnih oblasti ter na težko primerljive podatke -, v kakšnem stanju so ti prostori, pa tudi o potrebah, ki jih imajo glede prostorov NVO v kulturi.

Ugotovili so, da ima kar 28 od 43 v analizo vključenih organizacij v upravljanju pisarniške prostore, sledijo jim izvedbeni prostori, nato pa skladiščni in ustvarjalni prostori, kot so ateljeji in studii. Več kot 80 odstotkov organizacij je ocenilo, da potrebuje za delo dodatne prostore, izkazalo se je tudi, da NVO iz zagotovljenih javnih sredstev težko pokrivajo stroške najema prostorov s tržno najemnino. Situacija se po ugotovitvah Asociacije z leti slabša, saj je velika večina NVO v zadnjih desetih letih vsaj enkrat selila svoje prostore, v 46 odstotkih primerov na slabše.

Po Meserkovih besedah si želijo sistematične ureditve področja, možnih rešitev je več: "Obstajajo rešitve, ki so kratkoročne, tu je denimo ena od možnosti začasna raba prostorov, lahko pa gre tudi za dolgoročnejše, strukturne zadeve, pri čemer je pomembno, da država in lokalne oblasti poskrbijo za ustrezno infrastrukturo, ki jo lahko posredujejo NVO."

Mnogi anketiranci so presodili, da bi morala oblast problematiko reševati z večanjem števila prostorov, namenjenim v upravljanje NVO, nekateri so rešitev prepoznali v zagotavljanju sredstev za komercialne najeme infrastrukture skozi obstoječe ali posebne razpise, tretji pa menijo, da bi bile primerne rešitve v spodbujanju nudenja zasebnih prostorov v neprofitno uporabo NVO. Mogoča je tudi kombinacija omenjenih možnosti. Ob tem obstaja tudi segment NVO, ki bi mu ustrezalo odkupiti določene prostore za delovanje, a imajo težave pri bankah, ker le te, tako Meserko, nimajo razumevanja, kako NVO v kulturi deluje in jih zato ne kreditirajo.