Načrti muzeja Ermitaž o podružnici v Barceloni sprožili polemiko

Futuristično stavbo na 15.500 kvadratnih metrih bi po načrtih zgradili v pristanišču in bi lahko že od samega začetka privabila več kot 850.000 obiskovalcev. Po poročanju španskih medijev pa je mestna vlada zavrnila lokacijo muzeja. "Projekti se morajo prilagajati mestu, ne nasprotno," je povedala podžupanja Barcelone Janet Sanz iz levičarske stranke En Comun.

Načrti o ustanovitvi muzejske podružnice v Barceloni sicer po poročanju agencije APA niso zamrli, čeprav naj bi bili upravljavci ruskega muzeja že precej naježeni. Poleg tega se je v zadnjih tednih razvil močan odpor lokalne umetniške scene do nove muzejske stavbe.

Kritiki so prepričani, da ima Barcelona s Picassovim muzejem, Muzejem sodobne umetnosti, Mirojevim muzejem, Narodnim muzejem katalonske umetnosti, Gaudijevimi stavbami oziroma z več kot 70 prvovrstnimi muzeji dovolj dobrih ustanov, ki pa so v celoti premalo financirane. Po njihovem mnenju bi moralo mesto sredstva, predvidena za novogradnjo Ermitaža, vložiti v obstoječo umetniško krajino.

Po drugi strani mnogi verjamejo, da Barcelona ne potrebuje več turističnih atrakcij, še posebej zato, ker mesto že trpi zaradi množice obiskovalcev.

Polemika je po poročanju agencije šla tako daleč, da je direktor Ermitaža Mihail Pjotrovski nakazal celo, da lahko njegov muzej poišče tudi drugo lokacijo za svojo podružnico. Po ugovorih mestne oblasti v Barceloni glede umestitve muzeja v pristanišče se je za postavitev podružnice ponudil Madrid. Po pisanju APA sta si konservativna vlada španske prestolnice in levičarska vlada mesta Barcelona vse bolj konkurenčni, ko gre za pridobivanje velikih projektov.