misliV ptujski Miheličevi galeriji likovna razstava o kurentih
Ptuj, 6. februarja - Sekcija ilustratorjev pri Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov bo drevi v Miheličevi galeriji na Ptuju odprla razstavo Kuri, Glan, Glan, s katero bodo v čast 60-letnice Kurentovanja in karnevala na Ptuju predstavili upodobitve slovstvene folklore o kurentu. Razstava je nastala ob lanski stoletnici smrti Ivana Cankarja.
Ptuj.
Tradicionalna mednarodna karnevalska povorka, ki predstavlja vrhunec Kurentovanja.
Kurenti.
Foto: Anže Malovrh/STA
Arhiv STA
Kot je povedal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož Aleksander Lorenčič, bo na ogled 33 likovnih del, ki jih je ustvarilo 28 slovenskih umetnikov. Tem je bil osrednji motiv za njihovo ustvarjanje lik kurenta v slovenski pustni in folklorni tradiciji.
V sklopu omenjene razstave, ki so jo lani prvič prikazali v galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, je nastala tudi publikacija, v kateri so natisnili predstavljene ilustracije, spremno besedilo pa je napisala literarna zgodovinarka in etnologinja Marija Stanonik, ki se je v njem navezala na Cankarjevega Kurenta.
Omenjeno povest je Ivan Cankar napisal in izdal leta 1909, kot je Marija Stanonik zapisala v spremnem besedilu, pa je bil veliki slovenski pisatelj tudi likovno nadarjen, o čemer priča nekaj ohranjenih portretov in drugih risb v njegovem albumu.
V Kurentov lik je vnesel tudi nekaj avtobiografskih potez iz otroških let, je razložila Marija Stanonik in ob tem spomnila, da ga je prijatelj Alojz Kraigher za dobrega pol leta privabil v Sveto Trojico v Slovenskih goricah, a šele v letih 1910 in 1911, tako da je ptujske kurente v živo videl, če jih je, šele po napisanem literarnem delu.
Svoja dela so za razstavo prispevali Mojca Cerjak, Andreja Celigoj, Bojana Dimitrovski, Milan Erič, Andreja Gregorič, Anja Jerčič Jakob, Kiki Klimt, Tanja Komadina, Pšenica Kovačič, Mojca Lampe Kajtna, Irena Majcen, Ana Maraž, Nevenka Miklič Perne, Dušan Muc, Radko Oketič, Živa Pahor, Roman Peklaj, Andreja Peklar, Aleksander Potočnik, Arjan Pregl, Petra Preželj, Daša Simčič, Zagorka Simić, Igor Šinkovec, Peter Škerl, Tanja Špenko, Huiqin Wang in Ana Zavadlav.
Večletni projekt predstavlja prvi primer upodabljanja etnografskega slovstva v taki zasnovi in obsegu, njegovo kakovost pa je zagotavljalo tudi sodelovanje s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti oziroma njenim narodopisnim oddelkom.