V Severni Makedoniji ob slovenskem kulturnem prazniku na ogled štirje filmi

Program je nastal v sodelovanju z veleposlaništvom RS v Skopju, tamkajšnjim slovenskim društvom Slovenski center - Skopje in Slovenskim filmskim centrom (SFC). Štigličeva epopeja o narodnoosvobodilnem boju Na svoji zemlji je nastala po noveli in scenariju Cirila Kosmača, v njej pa so nastopili naturščiki in slovenski gledališki igralci v svojih prvih filmskih vlogah. Leta 1949 je bil kot prvi slovenski oziroma jugoslovanski film predstavljen v tekmovalnem programu filmskega festivala v Cannesu.

Kot so zapisali na SFC, je nastal pod vplivom sovjetskih "patriotskih" filmov in socialnega realizma, obenem pa prinaša status mitičnega začetka slovenskega filma, kjer Baška grapa ravno tako postane mitski prostor junaškega narodnoosvobodilnega boja. V njem so zaigrala legendarna imena: Lojze Potokar, Franc Presetnik, Mileva Zakrajšek, Štefka Drolc, Miro Kopač, Avgusta Danilova, Majda Potokar, Boris Sešek, Stane Sever, Metka Bučar, Jože Gale, Andrej Kurent in Ivan Ivo Belec.

Klopčičeva Sedmina se dogaja v Ljubljani leta 1941, ko vojna prekine brezbrižne gimnazijske dni učencev Nika in Marije. Mladenič se kmalu priključi ilegalnemu gibanju in je v pomembni akciji ranjen. Skrije se v Marijini čolnarni, od koder naj bi prešel med partizane. Tu doživi preobrat, saj mora prvič ubiti.

V filmu so nastopili Rade Šerbedžija, Snežana Nikšić, Milena Dravić, Mirko Bogataj, Relja Bašić, Marjan Benedičič, Tone Gogala, Tone Kuntner, Duša Počkaj in drugi. Igralcem iz drugih republik so svoj glas dali slovenski igralci, režiser pa je zanj na 16. festivalu jugoslovanskega filma v Pulju leta 1969 prejel posebno diplomo za izvirno režijo.

Štigličeva klasika Dolina miru, ki so jo leta 2016 predstavili v Cannesu v sekciji klasik, govori o vojnih sirotah, ki sta med bombardiranjem mesta izgubila starše - desetletnemu Marku in nekaj let mlajši nemški deklici Lotti, ki iz sirotišnice v okupiranem mestu zbežita v gozd, da bi našla dolino miru, o kateri je Lotti pripovedovala babica. Medtem v gozdu naletita na ameriškega narednika Jima, ki se je rešil iz sestreljenega letala. Odigral ga je John Kitzmiller, ki je bil leta 1956 za vlogo nagrajen v Cannesu.

To so gadi, Bevčev edini celovečerni film, prikazuje peripetije ovdovelega voznika avtobusa, njegovih petih neugnanih sinov (gadov), potrpežljive gospodinje in njene nečakinje. Komedijo zmešnjav zapletajo in odpletajo odlični igralci, na čelu z že takrat legendarnima Bertom Sotlarjem in Majdo Potokar, prek uveljavljajoče generacije Borisa Cavazze, Radka Poliča - Raca, Dareta Valiča do filmske debitantke Milade Kalezić in kopice naturščikov.

Film zaradi skromnih sredstev ni bil tehnično dovršeno posnet. Prav tako so mu kritiki očitali, da je lahkoten, naiven, da je njegova umetniška vrednost vprašljiva. Kljub temu se je skoraj 15 let ponašal z naslovom najbolje gledanega domačega filma. V ljubljanskih kinematografih si ga je ogledalo okrog 112.000 gledalcev, v celotni Sloveniji pa okrog 280.000, so še zapisali na SFC.