misliRazstava o Leonardu v Louvru zadnje tri noči na ogled brezplačno
Pariz, 11. februarja - V pariškem Louvru se konec februarja sklepa velika razstava del italijanskega umetnika Leonarda da Vincija, ki so jo v muzeju pripravili ob lanski 500-letnici smrti renesančnega genija. Za veliki finale so iz muzeja sporočili, da obiskovalce zadnje tri dni vabijo, da si izjemno postavitev v nočnih urah ogledajo brezplačno.
Francija, Pariz.
Pariški muzej Louvre.
Foto: Hina/STA
Arhiv Hina/STA
Vse, ki se bodo od petka, 21. februarja, do nedelje, 23. februarja, mudili v Parizu v Louvru, vabijo, da si med 21. uro zvečer in 8. uro zjutraj brezplačno ogledajo razstavo, ki je pritegnila že veliko pozornosti in so jo po pisanju francoske tiskovne agencije AFP mnogi kritiki označili za najpomembnejšo razstavo, posvečeno Leonardu.
"Obiskovalci si bodo imeli priložnost ogledati ali pa ponovno ogledati mojstrovine velikega renesančnega umetnika v posebni nočni atmosferi," je ob tem dejal vodja muzeja Jean-Luc Martinez. Za nočni ogled je na razpolago 30.000 brezplačnih vstopnic, ki pa jih je treba rezervirati preko spleta, navaja AFP. Martinez je dejal, da so akcijo pripravili tudi zato, ker želijo sporočiti, da so odprti za vse.
Razstavo so konec oktobra v muzeju pripravili ob lanski 500-letnici smrti Leonarda da Vincija. Združuje 162 umetnin, med katerimi je tudi 11 od nekaj manj kot 20 znanih Da Vincijevih slik.
Da Vinci se je rodil leta 1452. S 14. leti je šel v Firencah za vajenca k Verrocchiu. Poleg slikanja ga je mikal svet znanosti. Ko je bil star 30 let, se je preselil v Milano, kjer je bil slikar, inženir in arhitekt pri milanskemu vojvodi Ludovicu Sforzi. Milanska leta veljajo za njegova najbolj plodovita.
Ko so leta 1499 Francozi zasedli Milano, se je najprej vrnil v domače Firence, kjer je naslikal znamenito Mona Lizo, šel nato v Milano in v Rim, kjer je sprejel službo pri Cesareju Borgii, enem najbolj neusmiljenih tiranov tistega časa. Pri 64 letih pa se je preselil v Francijo in s seboj vzel Mona Lizo.
Francoski kralj Franc I. je ostarelemu mojstru dodelil graščino Cloux pri Amboisu, kjer je lahko v miru nadaljeval svoje raziskave in poskuse. Umrl je 2. maja 1519. Pokopali so ga v samostanu cerkve Saint Florentin v Amboisu.