Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

COCO CHANEL - EDINSTVENA ŽENSKA, KI JE STRASTNO LJUBILA

Pri založbi Učila International so izdali knjigo Coco Chanel in vonj ljubezni, v kateri je nemška avtorica s psevdonimom Michelle Marly (1956) popisala zgodbo edinstvene ženske. Gabrielle Chanel, sirota s francoskega podeželja, ki so jo vzgojile redovnice, je zgradila uspešno modno podjetje. Coco, kot so jo klicali, je slovela po načelnosti, kar se tiče sloga - ali ljubezni. Njene stvaritve so revolucionarne - odlikuje jih eleganca brez omejujočih steznikov. Toda ko v prometni nesreči umre njen ljubimec Boy Capel, jo žalost popolnoma ohromi. Da bi se potolažila, se spusti v zvezo s skladateljem Igorjem Stravinskim, toda šele, ko se odloči, da se bo veliki ljubezni poklonila z novim vonjem, najde novo energijo. Med iskanjem pravega vonja najde navdih v parfumu Katarine Velike in sreča Dimitrija Romanova, ruskega velikega kneza v izgnanstvu. In ko se začne postopno znova odpirati ljubezni, pride na sled vonju, ki je še danes najslavnejši parfum na svetu - Chanel No 5, so povzeli pri založbi. Delo, ki prinaša iskrivo pripoved o umetnosti, modi in ljubezni ter nastanku slovitega parfuma, je poslovenila Petra Anžlovar.

PRI CANKARJEVI ZALOŽBI SONET CESTE SLEPA KARTA

V Splitu rojeni Marko Pogačar (1984) je eden najpomembnejših hrvaških sodobnih avtorjev, so zapisali pri Cankarjevi založbi, pri kateri je v prevodu Urbana Vovka izšel njegov sonet ceste Slepa karta. Pogačar v omenjeni knjigi pripoveduje o prehajanjih, med katerimi se ne zmeni za meje, zato je knjiga križanje med potovanjem, esejem, dnevnikom, biografijo, prozo in avtofikcijo. Bolj od zagotavljanja koristnih informacij o petih celinah, ki nastopajo v knjigi, postavlja vprašanja. Kaj je in kaj opredeljuje koncept, ki ga imenujemo identiteta? Je kozmopolitizem mogoč in kakšne politične razsežnosti bi ga morda omogočile? Kaj je domovina? Jo je mogoče izbrati, sprejeti ali zavrniti spotoma, po lastni volji? "Potovanje s Pogačarjem pomeni svojevrstno odkrivanje sveta, ki ga vidi kot prazen zemljevid. Tako zemljevidi držav, po katerih potuje in obišče njihova mesta, razen meja držav ne vsebujejo ničesar - torej jih je treba napolniti s tihotapno vsebino," piše na hrbtišču knjige.

MLADINSKI ROMAN O TEM, DA DOBROTA NI SIROTA

Pri založbi Miš je izšel mladinski roman Dobrota ni sirota avstralskega avtorja Morrisa Gleitzmana (1953). V njem nastopa Ludo, ki rad pomaga drugim, saj je bil tako vzgojen. Ko njegovega očeta izvolijo za poslanca v avstralskem parlamentu, Ludo želi to izkoristiti, da bi Avstralija postala življenju prijaznejša država. Toda kmalu ugotovi, da v avstralski prestolnici niso brezdomci tisti, ki najbolj potrebujejo pomoč. O ne, pomagati je treba bogatim in vplivnim. Kot povsod po svetu, so vsebino knjige povzeli pri založbi. Humorno in ganljivo zgodbo o odraščajočem fantu in njegovih prijateljih, ki v tem brezsrčnem svetu ne izgubijo srca, je prevedel Dušan Ogrizek. Knjiga je leta 2019 prejela priznanje CBCA notable book.

Z BABICO NA VESOLJSKO PUSTOLOVŠČINO

Za slikanico Vesoljska pustolovščina (Založba Zala) sta moči združila uveljavljeni švedski avtor Petrus Dahlin (1964) in mladi švedski ilustrator Marcus-Gunnar Pettersson (1987). V delu nastopa Jani, mestni otrok, vedno obkrožen z modernimi igračami. A vendar je deček bister in radoveden, najbolj od vsega pa ga privlači vse na nebu, vse v globinah vesolja. Vse, kar je visoko visoko tam gor... Dokler ne preživi počitnic z babico. Na podeželju, ki se mu sprva zdi dolgočasno, začne odkrivati, da skrivnosti vesolja ne segajo le visoko, ampak tudi globoko, največkrat kar pred naš nos, so vsebino povzeli pri založbi. Slikanico je prevedla Danni Stražar.