Slovenija 1.3.2020 8:15

Bernhard Schlink na Fabuli: Kot posamezniki težko kaj spremenimo

Ljubljana, 1. marca - Festival literature sveta Fabula je v soboto v Cankarjevem domu odprl eden najpomembnejših nemških avtorjev Bernhard Schlink, ki se v Ljubljani mudi ob romanu Olga, v katerem se je osredotočil na usodo žensk pred 100 leti. V pogovoru ob knjigi, ki jo je v slovenščino prevedel Brane Čop, je razmišljal tudi o širši sliki Nemčije in sveta.

Ljubljana, Cankarjev dom.
Začetek festivala literature sveta Fabula s pogovorom z nemškim avtorjem Bernhardom Schlinkom.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Začetek festivala literature sveta Fabula s pogovorom z nemškim avtorjem Bernhardom Schlinkom.
Programski direktor založbe Beletrina Aleš Šteger.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Začetek festivala literature sveta Fabula s pogovorom z nemškim avtorjem Bernhardom Schlinkom.
Umetniška vodja festivala Manca G. Renko.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Začetek festivala literature sveta Fabula s pogovorom z nemškim avtorjem Bernhardom Schlinkom.
Foto: Anže Malovrh/STA



Svetovni uspeh je Schlink dosegel z romanom Bralec iz leta 1995 o Nemčiji po drugi svetovni vojni, po katerem je režiser Stephen Daldry posnel istoimenski film s Kate Winslet in Ralphom Fiennesom v glavnih vlogah. Če bi z njim uspel že pri svojih 20. letih, potem bi težko nadaljeval, je povedal v pogovoru z novinarko Ksenijo Horvat.

Pri Bralcu je bil po lastnih besedah že uspešen profesor prava, piše tudi pravne znanstvene članke in si življenja brez pisanja ne bi mogel predstavljati. "Zatečem se v svoj svet, tam sem preprosto jaz." V svojih delih se rad dotika druge svetovne vojne, posledic in zaznamovanosti, živi pa med Berlinom in New Yorkom.

Ob primerjavi vzdušja na obeh celinah je dejal, da v ZDA ne bi živel, če tam ne bi imel partnerke, ki je močno vpeta v politiko, ker je "Trump kot slana, ki uniči vse okrog sebe". Ljudi navdušuje, ker je tako bogat, in si tega želijo tudi sami, je povedal pisatelj. Ugotovil je, da Američani ne volijo v skladu z zanimanji, ampak v skladu s podobo, ki jo imajo o sebi.

V Nemčiji pa se mu stanje ob razraščanju antisemitizma in skrajnih gibanj zdi srhljivo. Ta val je sicer po njegovem mnenju zajel ves svet. Če smo se dolgo časa zanašali na skupen pogled, so se temelji zdaj po njegovih besedah zamajali in kot posamezniki težko kaj spremenimo. Lahko se sicer zavzemamo za tradicionalne vrednote, vendar politike, kot smo jo poznali, ni več, mladi ne hodijo na volitve, ne udejstvujejo se politično ali v kakšnih drugih institucijah, denimo sindikatih ali cerkvenih združenjih, zato so ti vse bolj podhranjeni.

Kar Schlink trenutno zaznava pri mladih, je okoljsko gibanje - "zavzemajo se za neke vrste žabe ali sadje" -, kar se mu zdi pozitivno, vendar gre za zelo nepolitično gibanje. Nekaj podobnega se je po njegovih besedah zgodilo pri napadih na Wall Street: pomirilo je vest, a se je razblinilo, ker se ni oblikovalo v politično gibanje.

V romanu Olga je postavil nasproti žensko iz skromnih razmer, ki se je želela le izobrazbe, in moškega iz visokega srednjega sloja, ki se je identificiral z vojsko, kolonializmom, idejo o nečem večjem, kot je to veljalo za Nemčijo v drugi svetovni vojni. Navdih za zgodbo je našel v resničnem zgodovinskem liku, ki se je udeležil slabo pripravljene odprave na severni tečaj, kjer je umrl. "Zanimalo me je, kako je bilo z njegovo partnerko, kako je, če ljubiš nekoga, ki si želi proč," je povedal pisatelj.

Ženske si pred 100 leti po njegovih besedah preprosto niso mogle privoščiti, da bi se zlomile, ker so jih potrebovali otroci, prej je to veljalo za moške. Strinjal se je, da je Olga predvsem nemški roman, na vprašanje, ali je tudi feministični, pa je odgovoril: "Če se komu to zdi, nimam nič proti, nisem pa imel načrta, da bi napisal feministični roman."

Festival Fabula pripravlja založba Beletrina, umetniška vodja je Manca G. Renko. Sofinancirata ga Javna agencija za knjigo RS in Mestna občina Ljubljana. Kot je uvodoma povedala vodja mestnega oddelka za kulturo Mateja Demšič, v Ljubljani knjigo razumejo kot mesto svobode, v časih, ko po njenih besedah preti banalizacija, pa je Fabula tista, ki "nas dela drzne".