Ptuj po uvrstitvi v nadaljnjo tekmo za EPK poln optimizma

Po besedah županje Nuške Gajšek je uvrstitev Ptuja v ožji izbor kandidature za EPK 2025 priznanje vsem, ki so vlagali čas, energijo in znanje v prijavo. "Seveda pa je to šele začetek poti, na kateri bo treba še veliko stvari razčistiti," je dejala.

Šteger je poudaril, da so kandidaturo gradili "od spodaj navzgor" in s ciljem dolgoročnega razvoja mesta in regije ter da bodo tako delali tudi v prihodnje. "Ogromno časa smo posvetili dialogu, razvijanju idej, gradnji realnih predlogov, ki se realno vklapljajo v razvojno strategijo našega mesta," je dejal, prepričan, da je EPK edinstvena priložnost za razvoj regije.

Kandidaturo so naslovili Ptuj, mesto tisočletnih preobrazb. "Za naziv EPK kandidiramo, ker želimo odločno stopiti na pot celovite transformacije mesta in skupnosti. Naši cilji so vzpostavitev nove mestne identitete, utemeljene na kulturi in ustvarjalnosti, krepitev povezav med mestom, regijo in Evropo, opolnomočenje kulturnega in kreativnega sektorja in vzpostavitev sinergijskih povezav med kulturo in drugimi sektorji," so zapisali vanjo.

Zdaj jih tako kot prijavitelje iz Nove Gorice, Ljubljane in Pirana čaka dopolnitev prijav, decembra pa se bo Svet neodvisnih strokovnjakov ponovno sestal in odločil, kdo bo nosil naziv EPK 2025. "Še naprej bomo kandidaturo gradili skupaj," je dejala koordinatorka ptujske kandidature Martina Magdič.

K sodelovanju so pritegnili 19 občin ter vsebinsko zastavili štiri programske sklope. "Navdih smo poiskali v preteklosti, naši skupni dediščini in tisočletnem izročilu, ki ga želimo osvetliti, preoblikovati, oživiti in na novo osmisliti, da bi se v zakladnici dosežkov človekovega duha in ustvarjalnosti lahko mi in generacije, ki prihajajo za nami, navdihovali še desetletja," so zapisali.

Šteger ocenjuje, da je ptujska kandidatura v primerjavi z drugimi "manj festivalsko" zastavljena, torej ne cilja le na dogajanje v letu 2025, ampak želi doseči dolgoročne spremembe. "Da bi čim več stvari ostalo tudi po EPK," je povzel.

Finančno konstrukcijo so zastavili v višini 21 milijonov evrov za program in še okoli 30 milijonov evrov za investicije v infrastrukturo, a poudarjajo, da so to le okvirne ocene. Prav to poglavje je namreč še najbolj odprto, saj je vlada zaenkrat obljubila za EPK 2025 le deset milijonov evrov. "Vsa štiri mesta smo si edina, da sredstva, ki so jih predvideli na ministrstvu, niso ustrezna, ne glede na to, katero mesto bo izbrano," je dejal Šteger. "Vlada mora definirati neke realne gabarite. Mora biti toliko realna, da ne ravna podcenjujoče do tega najpomembnejšega na področju kulture v EU," je dejal.

Da so največji izziv finance, se strinja tudi županja. "Smatram, da je to državni in ne lokalni projekt, za katerega mora glavnino sredstev zagotoviti država," je dejala. Od nove vlade pričakuje "jasne odgovore, kaj in koliko bodo financirali".

Da je Ptuj sodeloval že pri EPK Maribor 2012, po ocenah Štegra ni slabost. "Če bi bila, ne bi prišli v drugi krog," je prepričan. Spomnil je, da je bila vključitev partnerskih mest v takratno EPK sklenjena v zadnjem trenutku, zato ta mesta niso šla skozi celoten proces "postajanja EPK". Slednji pa se mu zdi ključen, če se želi doseči dolgoročne spremembe. "Tudi zato smo v kandidaturi osredotočeni na EPK kot razvojni proces, ne enkratni dogodek," je dejal.