Svet 4.3.2020 5:00

Canalettova slika Westminstrske opatije javnosti prvič na ogled v opatiji

London, 4. marca - Sliko Westminstrske opatije, ki jo je ustvaril italijanski slikar Canaletto, bo po več kot dveh stoletjih javnosti prvič imela priložnost videti v sami opatiji. Sliko, ki v prostorih dekana visi od leta 1792, je lahko javnost v minulih sto letih videla na več razstavah, sedaj bo na ogled v novo urejeni galeriji v opatiji.

Velika Britanija, London. Westminstrska opatija (Westminster Abbey). Foto: STA

Velika Britanija, London.
Westminstrska opatija (Westminster Abbey).
Foto: STA

"Gre za eno najboljših umetniških del v opatiji," je besede kustosinje Susan Jenkins povzel spletni portal The Guardian. "Zelo smo navdušeni,"je dodala.

Slika iz leta 1749, ki prikazuje Westminstrsko opatijo s procesijo vitezov Reda kopeli, je prvo umetniško delo, na katerem sta upodobljena znamenita zahodna stolpa, ki sta bila dokončana leta 1745.

Red kopeli, ki ga je leta 1725 ustanovil Jurij I., je vsake štiri leta pripravil slovesnost ob sprejemanju novih članov. Procesija je v 18. stoletju potekala od opatije do prinčevih prostorov v parlamentu. In ta prizor je naslikal Canaletto.

Sliko je umetniku naročil dekan opatije Joseph Wilcocks, opatiji jo je zapustil njegov sin leta 1792. Prenova dekanovih prostorov in ureditev galerije leta 2018 pa sta omogočili, da bo opatija lahko javnosti predstavila enega svojih draguljev.

Canaletto (1697-1768), s pravim imenom Giovanni Antonio Canal, se je rodil v Benetkah. Učil se je pri očetu in v Rimu. V letih 1746-55 je bil v Londonu, potem pa je delal v rojstnem mestu. Slikal je predvsem vedute mest, največ Benetk, pa tudi Londona in Rima.

Beneške motive je Canaletto izdeloval v glavnem za angleške naročnike, ki so jih želeli imeti kot spomin na svoje bivanje v mestu v laguni. Pri slikanju je dosledno upošteval perspektivo, natanko izdeloval detajle in uporabljal svetle, sijoče barve.

Slikal je tudi fantazijske vedute z izmišljenimi motivi ter izdeloval jedkanice. Bil je učitelj Francesca Guardija in svojega nečaka Bernarda Bellotta, prav tako znanega kot Canaletto. Vplival je na krajinarsko slikarstvo 19. stoletja.