Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

MED MODERNIMI KLASIKI GRŠKI ROMAN ŠTEVILKA 31328

Še v lanskem paketu Modernih klasikov Cankarjeve založbe je v prevodu Lare Unuk izšel avtobiografski roman grškega pisatelja Iliasa Venezisa z naslovom Številka 31328. V knjigi je popisana avtorjeva travmatična izkušnja prisilnega pohoda in bivanja v turškem delovnem taborišču po porazu Grčije v grško-turški vojni (1919-1922). Za komaj 18-letnega Iliasa je to pomenilo 14 mesecev pekla: "Najprej jih sestradane, žejne, bolne in kmalu povsem izčrpane ženejo v notranjost Anatolije. Na tej poti so na milost in nemilost prepuščeni pripeki ter maščevalni okrutnosti vojakov in lokalnega prebivalstva, tako da za sabo nenehno puščajo davek smrti. Nato pa jih v delovnem taborišču posojajo za suženjsko delo okoliškim kmetom, njihovo razosebljenje pa gre tako daleč, da se ujetniki razveselijo celo tega, da postanejo (vsaj) številke..." Pri založbi so zapisali, da roman prinaša pretresljivo pripoved, "ki ne skuša estetizirati trpljenja, a vendar sredi trpljenja odpre prostor tudi za subjektivno, poetično in ironično".

Iliasa Venezisa (1904-1973), s pravim imenom Ilias Melos, uvrščajo med najpomembnejše grške pisatelje t. i. generacije 30. let minulega stoletja. Poleg romanov in drame je napisal še vrsto zbirk kratkih zgodb, potopisov ter tri zgodovinska dela. Izjemno priljubljen pa je bil tudi med bralci. Po romanu Številka 31328 je Nikos Koundouros leta 1978 posnel film 1922.

PRI DIDAKTI ROMAN FRANCOSKEGA NOBELOVCA LE CLEZIA

Pri založbi Didakta je izšel roman Alma francoskega Nobelovega nagrajenca za literaturo Jeana-Maria Gustava Le Clezia. V romanu se prepletajo dve zgodbi, dva časa in ena zgodovina. "Jeremie je mlad moški, ki pride na Mavricij z namenom, da bi bolj podrobno raziskal življenje izumrlega ptiča dodoja, Dominique - Dodo pa je fant z otoka, z boleznijo, ki mu razžira obraz in zaradi katere je obsojen na življenje na robu družbe. Skupna točka obeh moških je Alma, nekdaj cvetoče posestvo Felsnovih na Mavriciju in obenem nema priča družinskega in otoškega propada, neizogibno povezanega z zgodovino, zaznamovano s suženjstvom, izkoriščanjem in iztrebljanjem," piše na platnici knjige. Prevod podpisuje Mojca Medvedšek.

J.M.G. Le Clezio (1940) je živel na različnih delih sveta, med drugim tudi na Mavriciju, od koder prihajajo njegovi stari starši. Njegovi romani izpostavljajo raznolikost kultur v različnih časih ter obenem odražajo kritičnost do prevlade zahodne civilizacije oziroma do moderne potrošniške družbe. Nobelovo nagrado je prejel leta 2008.

DETEKTIVKA ZA MLADE JAZ, WATSON IN JACQUELININA OMARA

Pri založbi Zala so izdali mladinsko detektivko Jaz, Watson in Jacquelinina omara španske avtorice Gemme Lienas, ki jo je z ilustracijami opremila Marisa Morea. V knjigi se Isoldina družina znajde v novih življenjskih okoliščinah, ko njen oče izgubi službo. Živijo v majhnem stanovanju pri babici, kar je Izoldi sicer všeč zaradi bližine morja, predvsem pa rada zavije v lokalno knjigarno. Nekega dne ji lastnik knjigarne podari knjigo. V njej najde kuverto za neko gospo Carmeto, v kuverti pa fotografiji dveh deklic in mlade ženske. Kdo so vsi ti skrivnostni ljudje? Isolda se odloči, da bo stvari prišla do dna. Postane detektivka, pridruži se ji deček Joan, ki tako postane njen pomočnik Watson, so o vsebini detektivke, ki jo je prevedla Veronika Rot, zapisali pri založbi.

Gemma Lienas (1951) se je rodila v Barceloni. Je aktivna borka za ženske pravice, med drugim pa je poslanka v katalonskem parlamentu. V otroštvu je veliko brala in njene največje sanje so bile, da bi postala pisateljica. Tudi sama si je želela ustvarjati tako zanimive zgodbe in sanje so se ji uresničile. Piše za mlade in odrasle bralce, njene knjige, za katere je prejela več nagrad, pa so prevedene v številne jezike.

SLIKANICA O TEM, KAKO NE MISLITI NA SLONA

Ne misli na slona! je naslov slikanice Nine Mav Hrovat, ki je izšla pri založbi Miš. Gre pravzaprav za igro-knjigo, ob kateri se bo lahko zabavala vsa družina. Osnovna ideja izhaja iz psihologije, iz t. i. vsiljivih misli (gre za ironičen nadzor naših možganov, ki mrzlično iščejo ravno tisto misel, ki jo želimo zatreti). Knjiga z vsako stranjo bralcu prepoveduje misliti na slona, a bolj ko to počne, bolj mislimo nanj. Besedila Nine Mav Hrovat je malo, le nekaj stavkov, a ga poganja hudomušen ton, k igrivosti in zabavnosti pa svoje dodajo značilne ploskovne in humorne ilustracije Ivana Mitrevskega, ki je poskrbel tudi za duhovita besedila v oblačkih, so zapisali pri založbi. Knjigo dopolnjuje predgovor o vsiljivih mislih, ki ga je prispevala dr. Tina Bregant.