Dvorane art kino mreže v desetletju privabile 3,5 milijona gledalcev

Sredino slavnostno akademijo so uvedli nagovori direktorice mestnega kina Kinodvor Metke Dariš, ki je poudarila, da je "bil Kinodvor vedno zraven", Nine Ukmar in prve predsednice Art kino mreže Slovenije Marjane Štalekar, ki je spomnila, da prav danes mineva deset let od ustanovne skupščine Art kino mreže Slovenije, ki je potekala v Velenju.

Marjana Štalekar je spregovorila o nastajanju mreže, katere začetki segajo v leto 2009, ko so se filmski ustvarjalci začeli zavedati pomena digitalizacije ob vse bolj množičnem zapiranju večjih kinodvoran.

Kot je poudarila, so se ji zdeli prvotni načrti za art mrežo, da naj bi "skladno z načeli enakomernega regionalnega razvoja ter javne dostopnosti do kulturnih dobrin želela vzpostaviti aktivno, moderno in učinkovito mrežo kinematografov, ki bo svojim članom v pomoč pri reševanju infrastrukturnih, tehničnih in programskih vprašanj kinematografske dejavnosti", zelo velikopotezni, vendar se je v desetletju izkazalo, da so večino ciljev izpolnili.

Začetna mreža 20 ustanovnih članov danes šteje 25 članov z 28 ubranimi in požrtvovalnimi ekipami, ki so sicer večinoma kadrovsko podhranjene, je poudarila Nina Ukmar. Spomnila je tudi na štiri mednarodne konference, ki so jih pripravili v Kinodvoru: Mreženje in digitalizacija art kinematografov, Mesto kina - nova vloga mestnih kinov, Filmska vzgoja v kinu: o pristopih k mladim občinstvom ter Metode in učinki filmske vzgoje.

Izpostavila je tudi vrsto drugih, zlasti izobraževalnih projektov in sodelovanje pri pripravi nacionalnih dokumentov na področju filma ter pri tem uporabila metaforo lepila. V šali je dejala, da je bil slogan tovarne lepil v Sežani MITOL, kjer je nekoč delala njena mama: "Vmes smo vedno mi." Zdi se ji, da slogan velja tudi za mrežo: "Mi smo namreč močna, če ne glavna vez med ustvarjalci in gledalci. Mi smo tisti, ki gledalcem prinašamo v kino vsebine... Smo vez med kulturnimi politikami in uporabniki kulturnih storitev. Uresničevalci strategij, pobudniki sprememb in enakomernega razvoja ter gradniki novih strategij," je naštela.

Predsednica art kino mreže je spregovorila tudi o izzivih. Najpomembnejši po njenih besedah vodi k profesionalizaciji in stabilnemu delovanju mreže. Kot je pojasnila, mreža že vsa leta deluje brez zaposlenih, kar je zadnja leta velika ovira, saj so prišli do točke, ko razvoj ni več mogoč brez profesionalizacije. Izzive so zapisali tudi v strategiji delovanja in razvoja Art kino mreže Slovenije 2020-2025, ki jo bodo predstavili 26. marca v Trbovljah.