V Pivki razstavlja Lela B. Njatin

Poleg enkratnega interaktivnega performansa Nevidna skupnost (2020) so na ogled še dokumentirani projekti Nevidne skulpture (2016), Past besed (2017) in Mentalni ambient Kočevje (2017). Vsa tri dela zaznamuje umetničino rodno Kočevje, vendar z njimi prek lokalnih tem in prostorov naslavlja več univerzalnih vprašanj.

Naslov razstave Zdaj je človeštvu dovoljeno čakati se navezuje na Nietzschejevo misel, da je človeku v trenutku, ko opusti vero v nesmrtnost duše, dovoljeno čakati na (spo)znanjem, je ob razstavi zapisala kustosinja Mojca Grmek. Filozof Nietzsche je namreč v središče sveta postavil človeka in njegovo sposobnost, da prek znanja kot absolutne vrhovne vrednote lahko izboljša življenje.

Kot je v izjavi za STA pojasnila Lela B. Njatin, "naslov razstave aludira na to, da je škodljivo hiteti, ko je človeštvo v krizi, da si je treba vzeti čas za premislek o rešitvah", ki se vse prevečkrat namesto "z argumentom znanja sprejemajo v centrih moči po načelu moči". V kontekstu razstave pa Nietzschejeva misli pomeni, "da je za razumevanje vsega, kar delam v umetnosti, potreben čas, saj moja dela nimajo vnaprej določenega sporočila; to je odvisno od občinstva oziroma vsakega posameznika".

Že v torek bodo v ljubljanski Galeriji P74 odprli njeno razstavo Anatomija domoznanstva, na kateri bodo predstavljena zgodnja dela iz obdobja 1977-1986, ko je bila Lela B. Njatin članica neoavantgarde in ustvarjala na različnih področjih od literature, filma, gledališča, fotografije, instalacij do urbanih intervencij. Njen opus iz obdobja 2005-2020 bodo nato aprila predstavili v Pilonovi galeriji v Ajdovščini, ob razstavi Ker nismo le podobe, smo ljudje, pa bo izšla tudi monografija.

Lela Angela Mršek Bajda (1963), ki ustvarja pod psevdonimom Lela B. Njatin, je v slovenskem prostoru prisotna že več kot 40 let. Njena večinoma interdisciplinarna umetniška dela na formalni ravni največkrat privzamejo oblike instalacije, urbane intervencije in performansa, na vsebinski pa odpirajo teme kolektivnega spomina, kulturne identitete, skupnosti, (dis)kontinuitete prostora in časa ter razmerja med umetnostjo in kulturnimi institucijami, je še zapisala kustosinja.

Sicer diplomantka primerjalne književnosti in filozofije je tudi avtorica fragmentarnega romana Nestrpnost, ki skozi vojno dogajanje tematizira odtujenost. Zanj je leta 1989 dobila nagrado zlata ptica za najboljše dosežke mladih ustvarjalcev, leta 1991 pa je na njegovi podlagi nastal dolgometražni videofilm Nestrpnost.

Svoje delo je predstavila na več samostojnih in skupinskih razstavah, med katerimi izstopa pregledna razstava v Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu leta 2016. Leta 2013 je imela v Pokrajinskem muzeju Kočevje samostojno razstavo Kulturna identiteta Kočevja. O umetnosti, leta 2016 pa je za umetniško ustvarjanje prejela priznanje občine Kočevje.

Po izteku redne razstavne sezone v Hiši kulture, v sklopu katere bosta do konca maja razstavljala še slikarja Tilen Žbona in Ivana Bajec, bo v pivški galeriji na ogled še skupni projekt Lele B. Njatin in kustosinje Mojce Grmek, ki bosta pripravili razstavo na temo vojaške dediščine Kočevja in Pivke.