Založba Beletrina v sistematično izdajanje svetovnih klasikov

Kot je za STA povedal eden od snovalcev zbirke Mitja Čander, so se za projekt odločili po rezultatih analize, ki je pokazala, da je slovenski prostor zelo dobro založen s prevodi sodobnih del, s pomočjo evropskih programov dobivamo tudi prevode iz manjših držav, zelo nesistematično pa se pojavljajo novi prevodi klasike.

Zaradi omenjenega so pri založbi sklenili, da bodo znotraj rednega programa nekaj prostora namenili tudi klasičnim delom. "Ljudje si želimo nadčasovnih zgodb, ki obravnavajo večne teme in niso zasidrane v nekem času," je pojasnil Čander.

Prvi odzivi ljudi so po Čandrovih besedah zelo pozitivni, številni izražajo veselje, da se bodo lahko znova prepustili brezčasnemu svetu. Obenem je to tudi pomemben korak za založbo, kot nekakšen preizkus zrelosti, pika na i, je naštel Čander.

Poudaril je, da gre za zelo zahteven projekt. Veliko truda so morali vložiti v zanimiv in smiseln nabor del, kvalitetne nove prevode, pridobivanje zanimivih piscev spremnih besed kot tudi v unikatno oblikovanje.

V uredniškem odboru sta bila poleg Čandra še Aleš Šteger in Špela Pavlič, izjemen prispevek pa je dal tudi akademik Janko Kos, ki je bil, kot je pojasnil Čander, nekoč profesor vseh treh urednikov.

Pri izboru del so upoštevali več kriterijev. Eden od osnovnih je bil, da dela že dlje časa ni mogoče kupiti ali pa da je prevod že tako star, da zveni arhaično in ni več berljiv. Poskrbeli bodo tudi za prevod nekaterih pomembnih del, ki še niso bila prevedena, denimo romana Charlesa Dickensa Naš skupni prijatelj in Giovannija Boccaccia Filocolo ter Novele Antona Pavloviča Čehova.

Hkrati so želeli poleg del velikih književnosti nameniti pozornost tudi manjšim; tako bo letos izšel roman švedske nobelovke Selme Lagerlöf Cesar Portugalije, poskrbeli pa bodo tudi za nekaj del neevropske klasike - japonske, kitajske in ameriške.

Vsako leto bodo v zbirki izšli štirje romani in ena knjiga novel. Znotraj vsakega leta bodo en roman ponatisnili v starem, že obstoječem prevodu. Tako bo letos izšel roman Andrea Gidea Ozka vrata v prevodu Boža Voduška. S to gesto se želijo po Čandrovih besedah pokloniti dosedanjemu prevajalskemu trudu.

Prvih pet knjig Klasične Beletrine bo izšlo letos septembra. Poleg omenjenih romanov Gidea, Selme Lagerlöf in novel Čehova, sta v prvem svežnju še romana Jonathana Swifta Gulliverjeva potovanja in Thomasa Manna Izpovedi bleferja Felixa Krulla.

Leta 2021 bodo izšle Zgledne novele Miguela de Cervantesa ter romani Dickensa, Josepha Rotha Radetzkyjeva koračnica, Victorja Hugoja 1793 in roman, ki ga podpisuje Jose Maria de Eca de Queiro, Zločin očeta Amara.

Leto pozneje se obetajo Stendhalove Italijanske kronike ter romani Hermana Melvilleja Moby Dick ali Kit, E. T. A. Hoffmanna Hudičevi napoji, Junichira Tanizakija Kakor komu drago in roman Življenje Lazarčka s Tormesa.

V četrtem letniku zbirke bodo dela Gustava Flauberta Salambo, F. M. Dostojevskega Besi, Georgea Eliota Slike iz duhovniškega življenja, Felixa Timmermansa Pieter Bruegel ter Slivov cvet v zlati vazi.

Leta 2024 pa bodo izšle že omenjene Boccacciove novele ter romani Honoreja de Balzaca Čarobna koža, Ivana Sergejeviča Turgenjeva Lovčevi zapiski, Heinricha Manna Profesor Unrat - tiranov konec in Augusta Strindberga Sin služkinje.