Praznovanje svetovnega dne poezije v Sloveniji zaradi koronavirusa predstavljeno na maj

Kot so sporočili iz organizacijskega odbora Svetovnega dneva poezija Ljubljana 2020, bo praznovanje dneva poezije v Sloveniji prestavljeno na 23. maj. Predvidoma bo v Ljubljani t. i. maratonsko branje potekalo na šestih lokacijah - v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna, Trubarjevi hiši literature, Vodnikovi domačiji, Škucu ter na Metelkovi - v Jalli Jalli in Channel Zeru.

Organizatorji vabijo vse ljubitelje poezije, da se prijavijo na branje poezije na eno od naštetih prizorišč. Z branjem bodo pričeli 23. maja točno ob polnoči v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna in sklenili prihodnjo noč v Škucu.

Generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay je poslanico ob svetovnem dnevu poezije uvedla s citatom slovitega pisatelja Franza Kafke, da mora knjiga delovati kot "sekira za zmrznjeno morje znotraj nas" ter z aktualnimi besedami profesorja na univerzi v Stanfordu Johna Felstinerja. Ta se v naslovu svoje knjige sprašuje: "Ali lahko poezija reši svet?"

Poezija ima po besedah Audrey Azoulay "moč, da nas prestavi iz našega vsakdana in nas opozori na lepoto, ki nas obkroža, ter na vzdržljivost človeškega duha".

Kot je poudarila, si želi Unesco letos, ko mineva deset let od razglasitve leta 2010 za mednarodno leto biodiverzitete, počastiti predvsem pesnike, ki opevajo naravo in odpirajo naravovarstvena vprašanja. Pesniki, vse od Garcilasa de la Vege do Victorja Hugoja ter od Aleksandra Puškina do Sarojini Naidu so se po njenih besedah že od nekdaj zavedali povezave med človekom in bogastvom narave.

"Nikoli ni čas za poezijo," pa so uvodne besede slovenske poslanice, ki jo je spisal predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc. V njej se med drugim sprašuje, "ali se da upesniti ta svet, ali se da o njem pisati pesmi, o naši intimi, o našem odnosu do drugih".

Hkrati se sprašuje, kaj pričakujejo bralci poezije. "Ali nas niso povaljali po blatu preproščine tviti in drugih, drobnih simptomatičnih sporočil, ki govorijo, da se da svet skomprimirati, stisniti, sprešati, oklestiti, ponižati, strniti v nekaj besed, v politično formo, v tehnološko pokvarjen haiku," je kritičen Merc.

"Mogoče je najlepša poezija tista, ki je ne razumemo. In nas zato rani in nas obtožuje. Od nje se obračamo z gnusom, ker smo sokrivi. Ne samo poezija v materinem jeziku vsakdana, predvsem v nam tujem jeziku, je prava podoba sveta," razmišlja Merc.

Poslanico sklepa z mislijo: "Mar ni poezija najmanj bizarno sporočilo o tem svetu in o nas samih - da ga ne razumemo, da ga niti ni treba razumeti. Vedeti je treba, da je sam po sebi pravzaprav samo poezija. Z enim samim ugovorom, celo krikom in svarilom in obtožbo - ne uničujte vendar življenja ljudi in ne ponižujte jih in ne pobijajte jih. Oni so del poezije in nas samih."

Unesco je 21. marec za svetovni dan poezije razglasil leta 1999, da bi izrazil podporo jezikovni raznolikosti v pesniškem jeziku in ovrednotil poezijo kot simbol ustvarjalnosti človeškega duha.