Andrej Blatnik za STA: Z epidemijo se je na slovenskem knjižnem trgu pokazalo že znano

Ali se je ob epidemiji/pandemiji pokazal kakšen dejavnik, mogoče več od njih, ki pred tem v založništvu niso bili opazni ali pa so se morda samo nakazovali?

V Sloveniji se je pokazalo to, kar smo poznavalci knjižnega polja že vedeli: da izginjajo domače knjižnice. V primerjavi z drugimi kulturami si precej več knjig izposodimo kot kupimo. Ker imamo dobro založene in dostopne splošne knjižnice, je bilo doslej mogoče hitro priti do katerekoli knjižne vsebine, zdaj pa so družbeni mediji polni prošenj, ali lahko kdo pogleda ali poskenira to ali ono, in tožb, zakaj v branje v času osame priporočamo knjige, do katerih ni mogoče. Ta čas je tako jasno pokazal, da mora imeti misleči človek doma na zalogi tudi dovolj širok nabor hrane za možgane in dušo, na primer knjige, ne le za telo. Tudi duh lahko ob neuravnoteženi prehrani zboli, bi rekli moralisti.

Podatki v Veliki Britaniji so pokazali, da je prodaja knjig narasla, ljudje čas v karanteni preživljajo tudi ob knjigi. Na nek način je torej pandemija dobrodošla za knjižno branžo. Kaj porečete na to?

Britanci, ne edini, so bolj vajeni kupovati knjige od nas, k čemur jih žal spodbuja tudi restriktivna politika financiranja knjižnic, njihova slabša založenost, pa tudi dejstvo, ki ga Slovenci ne moremo spremeniti: da je cena angleške žepne knjige velikokrat nižja od cene pijače v lokalu. Vendar je ta prodaja narasla, preden so začeli zapirati knjigarne, in to ne na vladni ukaz, ampak na zahtevo ogroženih zaposlenih. Tudi ameriški mediji(1) poročajo, da so se knjigarne sicer zaprle in prosijo za državno pomoč, prizorišče njihovega največjega knjižnega sejma se je spremenilo v začasno bolnišnico, spletna prodaja knjig pa se je za nekajkrat povečala. Vendar ta prodaja ne more niti približno nadomestiti izpada dohodkov v knjigarnah, na nastopih, festivalih in podobno. Enako poročajo iz Indije(2), kjer je bilo založništvo zadnja leta v vzponu, in Kitajske(3).

A seveda knjiga v času, v kakršnem živimo, ni prva potreba, in največji knjižni - in spletni - trgovec Amazon je že določil prioritete(4) - prednost pri obdelavi naročil imajo nujne življenjske potrebščine(5). Čeprav je svoj posel s knjigo začel, knjige med njimi ni. Tudi slovenski načini dostave na dom so preobremenjeni.

Preizkušnja za knjižno polje pa se ne bo nehala, ko se bo širjenje virusa ustavilo. Po eni strani bi bili lahko optimisti, si rekli, da bodo ljudje v času izolacije prebrali tiste redke knjige, ki jih imajo doma, in si bodo želeli novih. Lahko pa gledamo tudi drugače: obdobje branja bo že za njimi, nastopil bo čas družbenih stikov, ne samotnih dejavnosti, in vsi bomo hoteli biti zunaj. Sprehodi in šport, če že ne potovanja, obdelovanje vrtov, kdor ga ima, tudi za večjo samooskrbo, druženje po lokalih...

Če ostanem pri Veliki Britaniji: glede na omenjene podatke se bralci vračajo k nekaterim večnim knjigam (Vojna in mir, Ljubezen v času kolere...), hkrati pa berejo manj faktografskih del in več knjig, s katerimi se odmaknejo v namišljeni svet. Se vam zdi to simptom časa?

To je povsem človeško. V trenutkih preizkušenj se krepijo preverjene vrednote, težave resničnosti pa nas odpirajo za beg iz nje. Branje tradicionalno velja za način, da živiš več življenj hkrati, in zdaj, ko se je življenje zožilo, ga lahko širimo tudi z branjem, zlasti branjem o zelo drugačnem svetu od tega, v katerem trenutno živimo - o tem preveč beremo že prek spletnih novic.

Prejšnji teden smo poročali, da je v slovenščini že dosegljiva e-knjiga V času epidemije, v kateri je Paolo Giordano podal svoje razmišljanje ob koronavirusu, tiskana izdaja bo šele sledila. Ali je slovensko založništvo v tem primeru - v primerjavi s preteklostjo - malce pohitelo pri izdajanju knjig z aktualno tematiko ali je bilo vedno tako zelo v koraku s časom?

Slovensko založništvo vsaj v zadnjih letih zelo hitro sledi svetovnim trendom, če mu to seveda dovolijo - celo Publishers Weekly je objavil pritožbo Andreja Ilca, da v programu Mladinske knjige prevod romana Testamenti Margaret Atwood ni mogel iziti tako hitro kot v nekaterih drugih jezikih(6). Marsikaj pa prevedemo pred svetom - opozoril bi na obsežni roman Jakobove bukve Nobelove nagrajenke Olge Tokarczuk, ki ga imamo v slovenščini že tri leta, v angleščini bo izšel naslednje leto, v nemščini in španščini je izšel lani jeseni...

Slovenija je v teh dneh priča razmahu branja elektronskih knjig. Kot so sporočili iz založbe Beletrina, največja spletna knjižnica Biblos v času od zaprtja splošnih knjižnic in knjigarn dnevno beleži devetkrat večje povpraševanje po izposoji e-knjig, zaznava tudi velik porast novih uporabnikov. Vaša ocena glede tega?

To je samoumevno in nekatere knjižnice so se hitro prilagodile novemu položaju. Pričakovati smemo, da bodo tiste najbolj posodobljene na daljavo začele opravljati tudi nekatere druge dejavnosti - po raziskavi Knjiga in bralci VI kar 17 odstotkov obiskovalcev splošnih knjižnic ne prebere niti ene knjige letno. Pričakujemo lahko torej tudi druge dejavnosti na daljavo, npr. pogovore, predavanja in podobno.

Pri Biblosu je bil doslej problem, da za zdaj v tem modelu ni bilo poslovne logike za nikogar drugega - ker Slovenci glede na prodajne rezultate in po vseh opravljenih raziskavah branja e-knjig praktično nismo kupovali (in tudi v Evropi nasploh so se kupovale malo), niso mogle nadomeščati tiskanih izdaj, saj običajno ne povrnejo niti stroškov pretvorbe v elektronski format, o čemer je nadrobneje pisal Samo Rugelj. Zanesljivo pa so e-knjige dobra možnost za podaljšanje življenja tistih knjig, ki so razprodane, a zanimanje zanje ni tolikšno, da bi bil smiseln ponatis - v prvi vrsti za vso klasiko. Slovenska klasika je vse bolj dostopna na spletu, večji problem je s prevedeno, kjer je treba pokriti tudi stroške prevoda.

Zdi se, da se je ob krizi pokazalo, da bralci vendarle potrebujejo knjige, če se navežem na Biblos, jih zanimajo zlasti elektronske. Je Slovenija pripravljena na to?

Težko je sklepati, da jih zanimajo zlasti elektronske, rekli bi lahko, da jih zanimajo zlasti take, do katerih je mogoče priti zastonj. Zelo povečana izposoja e-knjig, učenje samo iz spletno dostopnih virov, opravljanje izobraževalnih obveznosti, tudi izpitov, na daljavo - vse to ne povečuje le digitalizacije družbe, ki je ena največjih pridobitev naše dobe, ampak tudi težave, ki jih digitalizacija prinaša s sabo. Za e-gradiva smo komaj pripravljeni plačevati, saj je v naši zavesti, da je na spletu vse zastonj, in ker je kljub mnenju številnih spletnih komentatorjev, naj bo ustvarjalnost pač nek popoldanski hobi, težko vrhunsko ustvarjati karkoli, če za to nisi plačan, tovrstna raba knjižnih vsebin še krepi trend, ki je v Sloveniji zadnjih let že itak zelo močan - čeprav stalno prisegamo na moč trga, je založništvo vse bolj odvisno od javnega denarja, tudi prek odkupov za knjižnice.

Da je ustaljen poslovni model neustrezen za prihajajoče čase, pa spoznavajo tudi založniki - eden največjih svetovnih založnikov Macmillan, ki je knjižnicam v prvih osmih tednih po objavi prodajal le po en izvod svojih e-knjig, da izposoja ne bi preveč vplivala na prodajo, je že spremenil strategijo(7). Podobno se je razmeram prilagodila in dobičku začasno odrekla vrsta ponudnikov spletnih vsebin in storitev. Tudi zdravniki poročajo, da so najnovejše znanstvene objave o tem virusu in z njim povezanih dejstvih zdaj brezplačne, prej pa je bilo znanstveno založništvo zelo pridobitna dejavnost, čeprav so se objavljene raziskave financirale iz javnih sredstev. Tako ne gre več. Zaprtost v zasebne prostore pač povečuje potrebo po javni dostopnosti vsebin in tisti, ki se temu ne bodo mogli prilagoditi, se bodo morali umakniti tistim, ki se bodo.

Razen tega vse raziskave primerjave med branjem s papirja in branjem z zaslonov kažejo, da je branje z zaslonov plitvejše, površnejše. To je svet, ki ga zdaj pospešeno gradimo. Trenutno niti nimamo izbire, a ko jo bomo spet imeli, se bo ta razlika morda zdela nepomembna, čeprav bo pomembna še bolj kot prej - že zato, da se nam položaj, v katerem smo, ne bo ponavljal. Ta virus nam je v zavest zgrda vrnil zavedanje, kako zelo potrebujemo znanost - vsi hočemo vedeti čim več in čim prej želimo zdravila in cepiva.

Imajo slovenski bralci poleg Biblosa še kakšno možnost na voljo za branje e-knjig v slovenščini?

Slovenske e-knjige se prodajajo na več spletnih mestih, na www.e-emka.si in še marsikje so nekatere tudi zastonj ali znižane na 4,99 evrov, kar je po raziskavah nekako cena, ki smo jo v Sloveniji za e-knjigo pripravljeni plačati. So jih pa doslej, kot rečeno, kupovale skoraj samo knjižnice. Upravniki Biblosa pravijo, da je zdaj prodaja narasla za desetkrat, tudi drugi ponudniki poročajo o nekajkratnem povečanju. Morda se bo ta sprememba obnašanja obdržala - antropologi ugotavljajo, da ljudje kopičimo materialno, da bi si ustvarili lažni občutek nesmrtnosti, ki je zdaj pač na preizkušnji.

Mogoče še kakšna beseda o tem, kako bi slovensko založništvo lahko ali moralo izkoristiti (to je sicer malce huda beseda) stanje, ki ga je prinesel koronavirus?

Smer 'izkoristka' (kar je perverzna beseda, saj dobesedno pomeni, da dobimo korist iz nekoga drugega, pa tudi etimološko izhaja iz izraza za vojni plen!) bi morala biti enaka kot za vse druge dejavnosti. Vsem skupaj, ustanovam in posameznikom, bi nam moralo ostati v zavesti, da nismo središče sveta in da ne more vse potekati v skladu z našimi trenutnimi interesi. Kdaj, če ne zdaj, je čas za premislek svojega početja in njegovega dometa za širšo skupnost? Ampak to zdaj ponavljamo že vsi, videli bomo, kdo se bo tega še spomnil, ko se bo začelo stanje popravljati.

----------
Viri:
(1) https://www.latimes.com/entertainment-arts/books/story/2020-03-25/how-the-coronavirus-will-change-book-publishing-now-and-forever
(2) https://scroll.in/article/956676/could-the-coronavirus-pandemic-lock-down-indian-publishing-for-some-time
(3) https://lithub.com/coronavirus-has-ground-chinese-publishing-to-a-halt/
(4) https://www.publishersweekly.com/pw/by-topic/industry-news/bookselling/article/82713-amazon-deprioritizes-book-sales-amid-coronavirus-crisis.html
(5) https://sellercentral.amazon.com/gp/help/external/help.html?itemID=GF37V7QBB8WSVF43&tag=bisafetynet2-20&;
(6) https://www.publishersweekly.com/pw/by-topic/columns-and-blogs/soapbox/article/81113-level-the-playing-field-for-books-in-translation.html
(7) https://www.npr.org/sections/coronavirus-live-updates/2020/03/18/818004783/publisher-macmillan-backs-off-policy-restricting-e-book-sales-to-libraries?t=1585463704860